Potovanja
Spoznajte ledenico, štirn'co in apnenico
Prosti časdecember '24Potovanja
Reportaža
Naravoslovno-zgodovinska učna pot Hrpelje vodi mimo enkratnih kraških pojavov, bogatega rastlinskega in živalskega sveta, vse skupaj pa je obogateno s kratkimi in jedrnatimi opisi na informacijskih tablah, ki poljudno razložijo marsikatero skrivnost polpreteklega vsakdana v Hrpeljah in okolici.
Na sprehodu velja upoštevati zanimivo markacijo v podobi kuščarja zelenca, ki je naslikan na večjih kamnih ob poti in je žal vse redkejši živalski gost kraških gmajn. »To je Rudetova ledenica, kjer so pozimi shranjevali led, ki so ga nalomili v zmrznjenih kalih in ga nato poleti vozili v Trst za potrebe mesnic in pivovarn. Poglej, v tem vodnjaku smo se vaški otroci kopali, živina pa napajala v bližnjem kalu. Tukaj pa je dobro ohranjen primerek kraškega ograjenega vrta, ki je poljske pridelke varoval pred lačno divjadjo. No, v tej vrtači so vaščani proizvajali apnenec, tam naprej pa so nekoč kopali železovo rudo,« je kot iz rokava stresal podatke Hrpeljec Boris Novak, ki se je več kot uspešno prelevil v priložnostnega vodnika na sprehodu po naravoslovno-zgodovinski učni poti.
-
Prosti časdecember '24Potovanja
GREMO NA IZLET
V soboto, 25. januarja 2025
Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor
Odhod avtobusa ob 8. uri z Dolgega mosta v Ljubljani. Možnost vstopa na poti v Celju in Mariboru. Sledi vožnja do Svete Ane v Slovenskih goricah. Tam bodo pri družini Kolarič v zeliščni zemljanki oziroma čajnici predstavili zelišča in pripravke iz njih (čaje, tinkture, sirupe, mazila …). Seznanili nas bodo tudi s postopki njihovega nabiranja in sušenja ter nam za zajtrk postregli s čajem, zeliščnim namazom, čemažem s skuto, marmelado iz buč hokaido, skuto z rukolo, bučnimi semeni, bučnim oljem, domačim rženim kruhom, polnozrnatim kruhom z...
-
Prosti časnovember '24Potovanja
Reportaža
Kot uvod v branje romana Borisa Pahorja Mesto v zalivu smo članice in člani bralnega krožka, ki deluje v okviru Knjižnice Kozina in ga že drugo leto vodi Jana Barba, obiskali nam ljubo mesto Trst ter čuječe odkrivali njegovo slovensko in literarno dušo.
V njem smo se počutili tako domače, kot se tu doma počutijo ljudje različnih narodnosti: Italijani, Nemci, Slovenci, Hrvati, Srbi, zadnja desetletja tudi Kitajci in drugi, ki tu živijo. Poseben pomen ima to naše drago mesto v zalivu, kot bi rekel Pahor, za male ljudi ob italijansko-slovenski meji, saj so s Trstom povezani več rodov nazaj. Svoje je seveda tudi v tem delu Evrope naredila prva svetovna vojna, da je pêlin postal simbol tega dela slovenske zemlje ob morju, da se je tod v času pred drugo svetovno vojno in med njo zalezel fašizem ─ se pa vendarle zdi, da je do današnjih dni etika nacionalizma zgorela, da je popustila prevlada tendence D-faktorja in da zmoremo v tem obmejnem prostoru Evrope zgledno sobivati ob odprti meji in težimo k temu, da grobost ne bo več zamenjala vljudnosti.
-
Prosti časnovember '24Potovanja
Izlet
Ribnica je upravno, gospodarsko in kulturno središče ribniške doline. Poznano je tudi kot središče pokrajine suhorobarjev in lončarjev. Obiskali bomo cerkvico, ki stoji nad Zapužami pri Ribnici.
V rimskem obdobju je po robu Ribniškega polja tekla vojaška cesta. Leta 1220 sta bila prvič omenjena ribniško gospostvo in grad, ki je bil med drugo svetovno vojno požgan in so ga delno obnovili. Naselje se je od prvotnega jedra okrog gradu in župnijske cerkve po drugi svetovni vojni razraslo in pritegnilo v urbano celoto nekaj nekdanjih vasi. Mogočna cerkev sv. Štefana, ki ji je požar leta 1945 uničil streho, se zdaj ponaša z zvonikoma, prenovljenima po Plečnikovih načrtih.
-
Prosti časnovember '24Potovanja
V soboto, 21. decembra 2024
Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor, Murska Sobota
Odhod iz Ljubljane ob 4. uri. Možnost vstopa na poti v Celju, Mariboru in Murski Soboti. Vožnja mimo Lendave proti Madžarski in naprej mimo Blatnega jezera proti madžarski prestolnici Budimpešti, kamor bomo prispeli v dopoldanskih urah. Z avtobusom in peš si bomo ogledali veličastni Trg herojev, ki so ga zgradili za tisočo obletnico prihoda Madžarov v Evropo, državno opero, parlament in cerkev sv. Štefana s slavno sveto roko. Nekaj časa bo za samostojne sprehode, kosilo in nakupe. Popoldne pa si bomo mesto lahko ogledali tudi iz druge perspektive; za doplačilo bo mogoča vožnja z ladjico po Donavi. Domov bomo predvidoma prispeli okrog polnoči.
Poceni razkošje kot vaba za hazarderje
Prosti časoktober '24Potovanja
Las Vegas je verjetno edini zabaviščni park na svetu, kjer otrok ne marajo preveč. Ko se izza zadnjega ovinka okoliškega hribovja prikaže puščavska dolina, nad mestom luči in greha lebdi rumen oblak peska in smoga. Industrija zabave ga v ozračje spušča prav tako razkošno, kot razkošno razvaja svoje goste. Pogled na mesto s skoraj 700 tisoč prebivalci ni podnevi nič kaj privlačno. Ko se spusti mrak, pa se spremeni v pravljično mesto tisoč in ene možnosti.
Las Vegas zna poskrbeti tudi za množico navadnih ljudi, željnih zabave, tistih s povprečnim zaslužkom, ki si razkošnih počitnic sicer ne zmorejo privoščiti. Nastanitev v tematskih hotelskih kompleksih v obliki egiptovske piramide, italijanskih Benetk, palače rimskega cesarja ali starodavnega viteškega gradu, ki so že na pogled razburljivi, z dva, tri ali pet tisoč velikimi in udobnimi sobami lahko dobite že za le nekaj deset dolarjev, kar je približno toliko, kolikor sicer običajno stanejo precej bolj skromne sobe v motelih ob ameriških cestah. A proti koncu tedna se cena viša, tudi do 100 dolarjev in več za isto sobo. Svoje obiskovalce zna Las Vegas razkošno in poceni tudi pogostiti z bogatimi hotelskimi zajtrki, prigrizki in pijačo, ki jo nenehno brezplačno ponujajo v igralnicah.
Upokojenka je našla obljubljeno deželo
Prosti časoktober '24Potovanja
Najjužnejši predeli Španije v okolici mesta Velez Malaga imajo prav posebno mikroklimo. Zime v bližini obale so mile in dnevne temperature lahko tudi januarja presegajo 20 stopinj. Deževni dnevi so prava redkost, nad čimer se navdušujejo turisti in tujci, ki si želijo zimo preživeti v toplih krajih. Med njimi je vse več upokojencev, ki si na jugu Španije kupijo nepremičnino ali pa se odločijo za dolgoročni najem.
Ena izmed teh je Nemka Emmeli Voss. Pred nekaj več kot dvajsetimi leti, še pred upokojitvijo, je kupila dober hektar veliko posestvo. Prvotni lastnik je zemljišče zasnoval ekološko: namesto monokulture sadnih dreves, kot je to v navadi v tem delu Španije, je posadil le po nekaj dreves posamezne vrste: od avokada, manga, papaje, banan, makadamije, pasijonke, gvajav pa do granatnih jabolk, pomaranč, limon, kumkvata, fig, mandljev, oljk, kakija in trte, ki so za Sredozemlje bolj običajni.
-
Prosti časoktober '24Potovanja
GREMO NA IZLET
V soboto, 7. decembra 2024
Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor
Odhod iz Ljubljane v jutranjih urah. Možnost vstopa v Celju in Mariboru. Med potjo bomo naredili postanek za kavo in nadaljevali vožnjo vse do Varaždina. V sredini novembra se to baročno mesto ob Dravi z mirnim Varaždinskim jezerom v bližini prelevi v čarobno božično prestolnico. Ogledali si bomo staro mestno jedro Stari grad, gimnazijo, samostan, palačo Herzer, katedralo device Marije … Varaždin velja za mesto cvetja, zvonikov, glasbe in odlične kulinarike. Sprehod bomo zaključili na glavnem mestnem korzu, kjer bodo številne stojnice in se bomo lahko pogreli s kozarčkom kuhanega vina ali čaja. Sledi čas za samostojne oglede in nakupe, domov se bomo odpravili v večernih urah.
Kjer uspeva največ riža v Evropi
Prosti časseptember '24Potovanja
Reportaža
Septembra in oktobra v Italiji žanjejo riž. Da, prav ste prebrali. Riž namreč ne uspeva le v Aziji, ampak tudi v Evropi. Največja pridelovalka tega žita na stari celini je prav Italija, ki ga na 220.000 hektarjih pridela kar 1,4 milijona ton. V delti najdaljše italijanske reke Pad je riž glavna kmetijska rastlina. V preteklosti seveda ni bilo tako: na območju številnih vodnih kanalov, s katerimi so nekoč regulirali poplavna območja ter omogočali plovbo v notranjost, so nekdaj živeli redki naseljenci, med katerimi je kosila malarija.
-
Prosti časseptember '24Potovanja
Reportaža
Beograd na žalost ni najbolj urejena prestolnica. Prav nasprotno, glavno mesto nekdanje skupne države je hrupno, zasičeno s prometom in onesnaženo. Vendar se tudi v njem najdejo kotički miru, kulturne krajine in čisto pravi botanični vrt. Edini v Srbiji.
Botanični vrt Jevremovac leži ob Bulvarju despota Stefana, pol ure hoda od strogega centra mesta na Kalemegdanu, nad sotočjem Save in Donave. Razprostira se na zavidljivih 500 hektarjih in je čudovita podoba oblikovane narave sredi milijonskega mesta. Od svoje ustanovitve pred 135 leti služi enakim namenom: izobraževanju študentov, proučevanju in varstvu ogroženih rastlin ter oddihu meščanov, saj deluje kot naravni filter. Inštitut za botaniko beograjske univerze ob upravljanju vrta skrbi še za herbarij, iz katerega izhajajo vsa botanična proučevanja, in za eno najstarejših botaničnih knjižnic na Balkanu.