Potovanja
Eksotični park na Rafutu spet odprt
Ali ste vedeli, da je le streljaj stran od Nove Gorice eden večjih ohranjenih eksotičnih parkov iz konca 19. stoletja pri nas? V Rafutskem parku je raslo kar različnih 500 dreves in grmov.
Park je bil zadnji dve desetletji zaprt za javnost, zdaj pa so ga prenovili in tudi nekoliko pomladili, saj naj bi postal eno pomembnih prizorišč Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta prihodnje leto gostili obe Gorici. Na površini približno štirih hektarjev se razprostira na južnem pobočju Kostanjevice nad Novo Gorico, zasnovan pa je zelo heterogeno. Njegova posebna vrednost so stara drevesa tujih vrst, ki dosegajo izjemno velikosti, na primer rdeči hrast. Zanimiva so tudi druga mogočna drevesa: črnike, atlaške in himalajske cedre, vedno zelene himalajske ciprese, Lawsonove paciprese, sekvoje, močvirski taksodiji, japonske kriptomerije, kalifornijske libocedre, našli boste tudi virginijski brin, portugalski lovor in druge. Tu dobro uspevajo tudi različne vrste magnolij, borov, smrek, hrastov in platan, med grmovnicami pa izstopajo nekateri lovorji in lovorikovci, ki dosegajo velikosti dreves, ter rododendroni, ki so še posebej lepi v času cvetenja.
Skrito med španskimi prostranstvi
Reportaža
Pokrajina med Madridom in severnim delom Španije je na prvi pogled razmeroma dolgočasna. Vrstijo se neskončna polja in enolična naselja. Monotono vožnjo po avtocestah mi je občasno popestrila črna silhueta velikanskega bika na vzpetinah. Seveda ne gre za pravo žival, temveč za presenetljivo uspešno reklamno akcijo, ki se je začela pred desetletji.
Leta 1962 so za promoviranje znane španske destilarne Osborne in njihovega brendija Veterano postavili kar veliko reklamnih panojev, visokih do štirinajst metrov, v obliki črnega bika. Ko so leta 1988 prepovedali oglaševanje v bližini hitrih cest, so odstranili več tisoč reklamnih panojev, toda biki so ostali. Z njih so odstranili le reklamni napis. Po zakonu bi morali odstraniti tudi prazne panoje, a so se številne lokalne skupnosti pritožile in nastala je iniciativa Rešimo bike, saj so panoji postali eden izmed prepoznavnih španskih simbolov.
-
Izlet
Po zaslugi graščakov nekoč izjemno pomemben kraj Pišece na Bizeljskem gričevju je danes po krivici zapostavljen in mnogokrat spregledan. Okolico krasijo v nižjih legah vinogradi in sadovnjaki, v višjih pa listnati gozdovi, kjer prevladujejo kostanji in hrasti.
Jedro vasi je zgoščeno ob vaški cesti pod baročno cerkvijo sv. Mihaela in je pod Orliškim pogorjem. Pri cerkvi izvira potok Gabrnica iz jame Dupelj. Voda je zajezena in jo uporabljajo za vaški vodovod. Zaradi konstantnega pretoka je bilo nekoč ob potoku veliko mlinov, ki so kasneje žalostno propadli, ostal je le obnovljen manjši mlin ob cerkvi. Tam je prva postaja Vodne učne poti Gabrnica, ki se nadaljuje do ribnika ob gradu Pišece, potem pa je speljana po dolini mimo Globokega in skozi gozd Dobrava do Jovsov.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 29. junija 2024
Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Jesenice, Maribor, Celje (če bo dovolj prijav)
Odhod iz Ljubljane ob 6. uri. Vožnja v smeri Avstrije mimo Beljaka in Špitala, ob Dravi proti nacionalnemu parku Visoke Ture, v katerem kraljuje Veliki Klek oziroma po nemško Grossglockner. Prvi daljši postanek bomo naredili v vasici Heiligenblut, kjer se bomo sprehodili do gotske cerkvice sv. Vincenca, v kateri hranijo stekleničko Kristusove krvi. Nadaljevali bomo po visokogorski panoramski cesti do razgledne ploščadi Franca Jožefa na višini 2369 metrov. Lahko bomo občudovali mogočnost Grossglocknerja, ki je s 3789 metri najvišja gora Avstrije. Potem se bomo odpravili do turističnega letovišča Zell am See, kjer se bomo okrepčali s toplo malico v enem izmed lokalnih gostišč ter prosti čas izkoristili za popoldansko kavico, jabolčni zavitek ali sprehod ob jezeru. Domov se bomo vrnili v poznih urah.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Drage bralke in bralci,
želimo vam vesele velikonočne praznike.
-
Açores, kot je originalno ime tega arhipelaga sredi Atlantskega oceana, zajema devet manjših otokov, to so Corvo, Faial, Flores, Graciosa, Pico, Horta, Santa Maria, Terceira in São Miguel. Ime je dobil po ptiču, ki so ga prvi obiskovalci zagledali nad otočjem in so zmotno mislili, da gre za kragulja (açores). Kasneje so ugotovili, da gre za podvrsto kanje.
Otočje Azorov je bilo nenaseljeno do 15. stoletja, a še pred prihodom prvih priseljencev so portugalski pomorščaki na otoke pripeljali krave, koze in prašiče, da bi ugotovili, ali je okolje primerno za življenje. Obenem so očistili rastje, ki je na gosto poraščalo deželo. Prvotni naseljenci so bili mešanica Portugalcev, Madeirčanov, muslimanskih zapornikov, zasužnjenih Afričanov, Francozov, Italijanov, Škotov, Angležev, Nemcev, Flamcev (Belgijcev), manjših kriminalcev, španske duhovščine, Judov, vojakov, vladnih uslužbencev, evropskih trgovcev in pridelovalcev sladkornega trsa. Zato se prebivalci Azorov, četudi so pod uradno portugalsko upravo, nimajo za Portugalce in so ponosni na svoje pisane azorske korenine.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 18. maja 2024
Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor
Odhod iz Ljubljane ob 6.30. Možnost vstopa na poti v Celju in Mariboru.
Vožnja skozi Prekmurje proti Balatonu, ki mu pravijo tudi madžarsko morje. Najprej se bomo ustavili v narodnem parku Tihany, ki se ponaša s slikovito lego na polotoku. Ogledali si bomo spomeniško zaščitene istoimenske vasice ter se ustavili na razgledni točki pri cerkvi, kjer je kripta madžarskega kralja Andreja I. iz 11. stoletja. Vožnjo bomo nadaljevali po severni obali jezera v eni najbolj znanih madžarskih vinorodnih pokrajin Badascony, ki leži pod vulkansko planino. V eni od kleti bomo okušali vina. Ob jezeru se nam bo odprl lep razgled na ostanke nekdaj mogočne trdnjave Szigliget. Naslednja postaja bo Keszthely, zgodovinsko in letoviško mesto na zahodni obali, kjer je baročni dvorec madžarske plemiške družine Festetics. Sprehodili se bomo po lepo urejenem francoskem in angleškem parku. Prijazni domačini nas bodo pred odhodom proti domu postregli še z madžarskim bogračem. Domov se bomo vrnili v večernih urah.
Z Vzajemnostjo po Pelješkem mostu
V jubilejnem letu se bomo z bralci in prijatelji Vzajemnosti družili od 2. do 5. junija 2024 v Neumu. Ogledali si bomo tudi Pelješki most in se po njem zapeljali na polotok Pelješac in z ladjico še na Korčulo.
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,
veseli smo, da se vas je že veliko prijavilo na letošnje srečanje v Neumu v Bosni in Hercegovini, ki je le 30 kilometrov oddaljen od Ploč in doline Neretve, predvsem pa je blizu Pelješkega mostu. Vsem, ki se še niste odločili, sporočamo, da se nam lahko še pridružite.
-
Prosti časfebruar '24Potovanja
Reportaža
V Makedonijo sva se odpravila kot v časih nekdanje skupne države. Z letalom iz Ljubljane, z avtomobilom iz Skopja prek Tetova do Ohrida in iz Ohrida prek Bitole in Prilepa nazaj do Skopja. Konec oktobra so naju pričakali sonce in poznopoletne temperature. Ni čudno, da je v makedonski zastavi veliko sonce.
V Ohridu je na klopi v parku pred starodavno cerkvijo sv. Sofije sedel starejši gospod. Ko je naju je videl, kako na telefonu iščeva podatke o tem, kaj sploh gledava, je pristopil k nama s širokim nasmehom in angleškim pozdravom ter ponudbo, da nama lahko kaj pove o cerkvi. Odgovorila sva mu v srbohrvaščini, jeziku, ki ga danes ni več, on pa nama s spomini na to, kako je desetletja delal za slovenski Kompas. Vsak teden je sprejel novo skupino potnikov iz Slovenije, jim razkazal največje bisere mesta, ki se ponaša tako z zgodovinskimi biseri kot tudi s tistimi pravimi biseri za ogrlice.
Letošnje srečanje Vzajemnosti bo v Neumu
Prosti časfebruar '24Potovanja
V letu, ko praznujemo abrahama, bo že 18. po vrsti, potekalo pa bo v Neumu v Bosni in Hercegovini od 2. do 5. junija 2024.
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,
kot smo že napovedali v januarski reviji, se bomo letos srečali v Neumu, modernem obmorskem letovišču, ki je od Ploč in doline Neretve oddaljen le 30 kilometrov, od Dubrovnika 70, predvsem pa je blizu Pelješkega mostu. Vabimo vas na veselo druženje, sprostitev, telovadbo, zanimive izlete, poučna predavanja in večerne zabave ter ples ob zvokih dalmatinske glasbe. Naužili se bomo tudi prvih poletnih sončnih žarkov, se kopali v morju ali pokritem bazenu in se sproščali v velneškem centru.