Potovanja
Sarajevo, Mostar, Medžugorje in mandarine
GREMO NA IZLET
V petek, 25. oktobra 2024 (3 dni)
Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana
Prvi dan: V jutranjih urah odhod avtobusa z Dolgega mostu v Ljubljani, ob zadostnem številu prijav tudi odhod iz Maribora in Celja. Peljali se bomo mimo Novega mesta po avtocesti skozi Liko in Dalmacijo do Sarajeva, kjer si bomo ogledali staro mestno središče z Baščaršijo, Principov most, mestno hišo, Gazi Husrev-begovo mošejo, staro pravoslavno cerkev. Po ogledu bo nekaj prostega časa. Za doplačilo možnost večerje v eni izmed sarajevskih restavracij. Nastanitev v hotelu in prenočevanje.
Z bralci Vzajemnosti po Hercegovini
REPORTAŽA
Šest avtobusov veselih popotnikov se je udeležilo 18. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in v začetku junija spoznavalo kulturne, kulinarične in naravne znamenitosti Bosne in Hercegovine.
Poleg značilnih rdečih kap so letos prejeli še bele majice. To je bilo darilo Vzajemnosti ob 50. obletnici izhajanja. Med nami pa sta bili naročnici, ki imata revijo pri hiši že 40 let, kar nas je še posebej razveselilo.
Druženje je bilo – kot vsakič do zdaj – nadvse prijetno. BZ vznemirjenjem smo že med vožnjo od daleč ogledovali Pelješki most, odprt pred dvema letoma, dokler se nismo čezenj zapeljali in ga fotografirali z ene in druge strani. Gradbeno mojstrovino, dolgo 2,4 kilometra, je zasnoval slovenski inženir Marjan Pipenbaher. Tako turisti, ki potujejo do Dubrovnika, zaobidejo Neum in mejni prehod.
Na Tajskem mnogo upokojencev najde drugi dom
Reportaža
Po zadnjem pristanku v tajski prestolnici Bangkok sem bil odločen, da si tokrat namesto morskih obal privoščim spoznavanje hladnejšega, a še vedno toplega severa. S prvim jutranjim vlakom sem zapuščal kaotično velemesto. Vožnja se je začela nadvse spodbudno.
Ne zaradi udobja, saj je bila vlakovna kompozicija primerljiva kakšni starejši izvedbi Slovenskih železnic. Vlaki se namreč z glavne železniške postaje zelo počasi prebijajo skozi gosto naseljena predmestja, kjer stanovanjske zgradbe segajo skoraj do železniških tirov. Tako se je bilo mogoče čuditi pisanemu živžavu ob tirih, ki sta ga v dobri uri zamenjala pomirjajoče zibanje vagona in pokrajina, prepredena z obdelanimi polji.
-
V soboto, 21. septembra 2024
Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana
Ob 6. uri odhod avtobusa iz Maribora. Možnost vstopa v Celju in Ljubljani. Vožnja po gorenjski avtocesti na avstrijsko stran do regionalne prestolnice Celovec. Ogledali si bom stari del mesta, ki z baročno mestno hišo, glavnim trgom in stolno cerkvijo nakazuje na bogato zapuščino preteklih stoletij. Severno od Celovca do Svetega Vida na Glini se razteza Gosposvetsko polje, ki je že več kot 2000 let prometno in naselbinsko središče Koroške. Naredili bomo postanek za ogled vojvodskega prestola, na katerem je novoustoličeni karantanski knez podeljeval fevde. Potem se bomo odpeljali proti Vrbskemu jezeru do polotoka Maria Wörth. Še pred 18. stoletjem je bila gladina Vrbskega jezera višja in je bil današnji polotok v resnici otok. Vkrcali se bomo na ladjico in zapluli do mesteca Poreče. Naš izlet bomo zaključili ob topli malici na slovenski strani meje.
Narcise – in jubileji - vabijo
Upajmo, da muhasto vreme ne bo zmedlo cvetenja belih narcis, ki v maju pobelijo sončna pobočja Karavank, še posebej pod Golico. Poznavalci pravijo, da je najbolje za izhodišče iz vasi Planina izbrati pot ”čez sedlo Suha”, saj je tam največ narcis, najdete pa jih še na Jekljevem sedlu, Mali Golici, Jeseniški planini in okoli Javorniških Rovt.
Poljane narcis si lahko ogledate na vodenih ogledih ali samostojno in se obenem udeležite različnih prireditev. Letos bo praznovanje meseca narcis še posebej pestro, saj bo v znamenju več obletnic. Začelo se bo že v petek, 10. maja, s postavitvijo mlaja na Prihodih. Koča na Golici praznuje 40 let, in okrog nje bo najbolj veselo v soboto, 11. maja, ko bo tam igral Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora, ki letos praznuje 150-letnico delovanja, Gorska reševalna služba Jesenice, tudi ta obeležuje jubilej in sicer sto let od nastanka, pa bo prikazala vajo reševanja s helikopterjem.
Kjer se stikajo Afrika, Indija in arabski svet
reportaža
Čeprav večina turistov pove, da letuje na Zanzibarju, se tako pravzaprav imenuje glavno mesto otoka Unguja, ki poleg večjega otoka Pemba in 50 manjših sestavlja otočja Tanzanije v Indijskem oceanu. Od vzhodne afriške obale je oddaljen le nekaj deset kilometrov, poznan je po čudovitih belih plažah ob turkizno modrem morju in začimbah.
Zanzibar, ki se je leta 1963 združil s Tanzanijo, ima neslavno zgodovino, saj so od tod sužnje iz Afrike vozili v svet. Še danes se čuti močan vpliv Portugalcev in Angležev, saj še danes na primer vozijo po levi strani ceste. Vlada tropsko monsunsko podnebje z deževno in suho dobo in temperaturami okoli 30 stopinj Celzija. Ima približno 1,5 milijona prebivalcev, ki se preživljajo pretežno s kmetijstvom. Ogromno je riževih in žitnih polj ter polj sladkornega trsa. Ker nimajo svoje elektrike, jo pod morjem uvažajo iz Tanzanije. Sladko vodo pa pridobivajo z razsoljevanjem morske vode.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 31. avgusta 2024
Vstopna mesta: Ljubljana, Novo mesto, Metlika (Celje in Maribor, če bo dovolj prijav)
Odhod iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj. Peljali se bomo mimo Karlovca in naprej skozi Liko do Senja, kjer se bomo v Stinici vkrcali na trajekt, ki nas bo prepeljal na Rab, ki se ponaša s paleto čudovitih plaž. Ogledali si bomo impresivno staro mestno jedro – cerkev sv. Krištofa, zaščitnika mesta, samostan sv. Andrije s katedralo, knežji dvor, romansko baziliko, palačo Dominis in palačo Tudorin …, sprehodili se bomo skozi mestni park Komrčar, v katerem sta samostan in cerkev sv. Franje. Po prostem času bomo nadaljevali vožnjo v Lopar, ki je poznan po rajski peščeni plaži. Prosti čas bomo lahko izkoristili za sprehod ali skok v morje. Pozno popoldne si bomo privoščili še malico v eni izmed tradicionalnih konob. Sledi vrnitev s trajektom. Domov se bomo vrnili v poznih večernih urah.
Eksotični park na Rafutu spet odprt
Ali ste vedeli, da je le streljaj stran od Nove Gorice eden večjih ohranjenih eksotičnih parkov iz konca 19. stoletja pri nas? V Rafutskem parku je raslo kar različnih 500 dreves in grmov.
Park je bil zadnji dve desetletji zaprt za javnost, zdaj pa so ga prenovili in tudi nekoliko pomladili, saj naj bi postal eno pomembnih prizorišč Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta prihodnje leto gostili obe Gorici. Na površini približno štirih hektarjev se razprostira na južnem pobočju Kostanjevice nad Novo Gorico, zasnovan pa je zelo heterogeno. Njegova posebna vrednost so stara drevesa tujih vrst, ki dosegajo izjemno velikosti, na primer rdeči hrast. Zanimiva so tudi druga mogočna drevesa: črnike, atlaške in himalajske cedre, vedno zelene himalajske ciprese, Lawsonove paciprese, sekvoje, močvirski taksodiji, japonske kriptomerije, kalifornijske libocedre, našli boste tudi virginijski brin, portugalski lovor in druge. Tu dobro uspevajo tudi različne vrste magnolij, borov, smrek, hrastov in platan, med grmovnicami pa izstopajo nekateri lovorji in lovorikovci, ki dosegajo velikosti dreves, ter rododendroni, ki so še posebej lepi v času cvetenja.
Skrito med španskimi prostranstvi
Reportaža
Pokrajina med Madridom in severnim delom Španije je na prvi pogled razmeroma dolgočasna. Vrstijo se neskončna polja in enolična naselja. Monotono vožnjo po avtocestah mi je občasno popestrila črna silhueta velikanskega bika na vzpetinah. Seveda ne gre za pravo žival, temveč za presenetljivo uspešno reklamno akcijo, ki se je začela pred desetletji.
Leta 1962 so za promoviranje znane španske destilarne Osborne in njihovega brendija Veterano postavili kar veliko reklamnih panojev, visokih do štirinajst metrov, v obliki črnega bika. Ko so leta 1988 prepovedali oglaševanje v bližini hitrih cest, so odstranili več tisoč reklamnih panojev, toda biki so ostali. Z njih so odstranili le reklamni napis. Po zakonu bi morali odstraniti tudi prazne panoje, a so se številne lokalne skupnosti pritožile in nastala je iniciativa Rešimo bike, saj so panoji postali eden izmed prepoznavnih španskih simbolov.
-
Izlet
Po zaslugi graščakov nekoč izjemno pomemben kraj Pišece na Bizeljskem gričevju je danes po krivici zapostavljen in mnogokrat spregledan. Okolico krasijo v nižjih legah vinogradi in sadovnjaki, v višjih pa listnati gozdovi, kjer prevladujejo kostanji in hrasti.
Jedro vasi je zgoščeno ob vaški cesti pod baročno cerkvijo sv. Mihaela in je pod Orliškim pogorjem. Pri cerkvi izvira potok Gabrnica iz jame Dupelj. Voda je zajezena in jo uporabljajo za vaški vodovod. Zaradi konstantnega pretoka je bilo nekoč ob potoku veliko mlinov, ki so kasneje žalostno propadli, ostal je le obnovljen manjši mlin ob cerkvi. Tam je prva postaja Vodne učne poti Gabrnica, ki se nadaljuje do ribnika ob gradu Pišece, potem pa je speljana po dolini mimo Globokega in skozi gozd Dobrava do Jovsov.