Potovanja
Priloga Resslov gaj nad Ankaranom
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Gozdna učna pot, ki se razprostira na Jurjevem hribu na zahodnem delu Ankaranskega polotoka, je posvečena Josefu Resslu (1793–1857), slovensko-češkemu izumitelju ladijskega vijaka ter načrtovalcu pogozdovanja Krasa in Istre v 19. stoletju.
Miren gozdiček je na vrhu Jurjevega hriba, kjer pogled seže na morje s Koprom na eni strani, na drugi strani pa se odpre razgled na Trst z zalivom. To je eden lepše ohranjenih predelov z avtohtonim gozdom. V gozdu prevladujejo puhasti hrast, mali jesen, maklen ter obilica grmovnih vrst. Med njimi najbolj pade v oči ruj, ki ga je največ na gozdnem robu in tudi v podrasti. Ko se jeseni obarva v bakreno rdeče-oranžno barvo, daje gozdovom poseben čar, v času cvetenja pa njegovi cvetovi kot nežen pajčolan objemajo grme.
-
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Ena izmed slabih stotih slovenskih gozdnih učnih poti je tematska učna pot TK'PAV, ki je v skrbništvu Turističnega društva (TD) Šentjanž na Dolenjskem. Ime je dobila po starem izrazu za dnevni kop rudarjev.
Pot so odprli pred dvanajstimi leti po zaslugi Cvete Jazbec, predsednice TD. Ker izhaja iz rudarske družine, je bila njena želja, da bi na območju, kjer se je nekoč rudarilo, speljali učno pot, da bi tudi otroci vedeli, da je bil tu nekoč rudnik rjavega premoga, ki je usahnil leta 1960, ko so bile zaloge rude v glavnem izčrpane. Prav s pomočjo rudnika, kjer so knapi nakopali na dan tudi do 60 ton premoga, se je Krmelj razvil v sodoben kraj. Pot je bila v okviru projekta Posavske poti prijetnih doživetij sofinancirana s pomočjo evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
-
Da se bomo v gozdu dobro počutili, v njem uživali, hkrati pa ne bomo delali škode naravi in živalim, je prav, da poznamo nekatere omejitve in se jih tudi držimo, svetujejo na Zavodu za gozdove Slovenije.
Pri nas je vstop v gozdove prost, lastnik mora v svojem gozdu dopustiti čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin in gob. Vendar pa se moramo obiskovalci držati pravil. Uporabljamo pešpoti in ne hodimo po brezpotjih, ne uničujemo rastja, kažipotov, oznak, ograj, klopi. Izogibamo se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami gozdnega drevja. Če se že pripeljemo z avtomobilom, vozimo le po cesti, kjer je promet dovoljen. Vozil ne parkiramo kjer koli, ampak vprašamo za dovoljenje lastnika zemljišča.
Grad Borl spet vabi obiskovalce
Izleti
Grad na strmi pečini nad Dravo že stoletja kraljuje nad Halozami, Ptujskim in Dravskim poljem. Pretresale so ga ekonomske krize, prehajal je iz rok v roke. Belani, kot so nekoč imenovali ljudi ob potokih Belica in Bela, pa ponovno pletejo vezi med preteklostjo in sedanjostjo.
Če v občini Cirkulane ne bi imeli umnega vodstva in zagnanih posameznikov, združenih v Društvu za oživitev gradu Borl, bi danes nad Dravo samevale le ruševine. Nekdanje veleposestvo z 200 hektari zemljišč je sicer turiste vabilo že v začetku 20. stoletja. Leta 1941 so nacisti v njem odprli prehodno zbirno taborišče, kjer je bilo do leta 1943 zaprtih nekaj tisoč zavednih Slovencev. Od tam so jih pošiljali v koncentracijska taborišča ali izgnanstvo, okoli štirideset so jih pobili kot talce. Na te grozote še opominja spominska plošča, postavljena leta 1956, medtem ko spominske sobe ni več.
Stolp Kristal v Rogaški Slatini
Izleti
Na vrhu je vse kristalno jasno. To je slogan, s katerim v Rogaški Slatini vabijo na ogled nove pridobitve – najvišjega stolpa in hkrati najvišje slovenske stavbe. Pogled s 106 metrov je res nekaj posebnega.
Rogaška Slatina je poznana že iz daljne preteklosti. Skozi zgodovino je večkrat veljala za obmejno območje, poleg tega je bila povezana z mineralnimi vrelci. Najdba plošče z latinskim napisom daje slutiti, da so enega od njih poznali že Rimljani. Nesporno pa kraj slovi po zdravilnih učinkih mineralnih izvirov vsaj od leta 1645. K njihovi prepoznavnosti je bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Do začetka 19.
Z bralci Vzajemnosti po Hercegovini
REPORTAŽA
Šest avtobusov veselih popotnikov se je udeležilo 18. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in v začetku junija spoznavalo kulturne, kulinarične in naravne znamenitosti Bosne in Hercegovine.
Poleg značilnih rdečih kap so letos prejeli še bele majice. To je bilo darilo Vzajemnosti ob 50. obletnici izhajanja. Med nami pa sta bili naročnici, ki imata revijo pri hiši že 40 let, kar nas je še posebej razveselilo.
Druženje je bilo – kot vsakič do zdaj – nadvse prijetno. BZ vznemirjenjem smo že med vožnjo od daleč ogledovali Pelješki most, odprt pred dvema letoma, dokler se nismo čezenj zapeljali in ga fotografirali z ene in druge strani. Gradbeno mojstrovino, dolgo 2,4 kilometra, je zasnoval slovenski inženir Marjan Pipenbaher. Tako turisti, ki potujejo do Dubrovnika, zaobidejo Neum in mejni prehod.
Na Tajskem mnogo upokojencev najde drugi dom
Reportaža
Po zadnjem pristanku v tajski prestolnici Bangkok sem bil odločen, da si tokrat namesto morskih obal privoščim spoznavanje hladnejšega, a še vedno toplega severa. S prvim jutranjim vlakom sem zapuščal kaotično velemesto. Vožnja se je začela nadvse spodbudno.
Ne zaradi udobja, saj je bila vlakovna kompozicija primerljiva kakšni starejši izvedbi Slovenskih železnic. Vlaki se namreč z glavne železniške postaje zelo počasi prebijajo skozi gosto naseljena predmestja, kjer stanovanjske zgradbe segajo skoraj do železniških tirov. Tako se je bilo mogoče čuditi pisanemu živžavu ob tirih, ki sta ga v dobri uri zamenjala pomirjajoče zibanje vagona in pokrajina, prepredena z obdelanimi polji.
Narcise – in jubileji - vabijo
Upajmo, da muhasto vreme ne bo zmedlo cvetenja belih narcis, ki v maju pobelijo sončna pobočja Karavank, še posebej pod Golico. Poznavalci pravijo, da je najbolje za izhodišče iz vasi Planina izbrati pot ”čez sedlo Suha”, saj je tam največ narcis, najdete pa jih še na Jekljevem sedlu, Mali Golici, Jeseniški planini in okoli Javorniških Rovt.
Poljane narcis si lahko ogledate na vodenih ogledih ali samostojno in se obenem udeležite različnih prireditev. Letos bo praznovanje meseca narcis še posebej pestro, saj bo v znamenju več obletnic. Začelo se bo že v petek, 10. maja, s postavitvijo mlaja na Prihodih. Koča na Golici praznuje 40 let, in okrog nje bo najbolj veselo v soboto, 11. maja, ko bo tam igral Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora, ki letos praznuje 150-letnico delovanja, Gorska reševalna služba Jesenice, tudi ta obeležuje jubilej in sicer sto let od nastanka, pa bo prikazala vajo reševanja s helikopterjem.
Kjer se stikajo Afrika, Indija in arabski svet
reportaža
Čeprav večina turistov pove, da letuje na Zanzibarju, se tako pravzaprav imenuje glavno mesto otoka Unguja, ki poleg večjega otoka Pemba in 50 manjših sestavlja otočja Tanzanije v Indijskem oceanu. Od vzhodne afriške obale je oddaljen le nekaj deset kilometrov, poznan je po čudovitih belih plažah ob turkizno modrem morju in začimbah.
Zanzibar, ki se je leta 1963 združil s Tanzanijo, ima neslavno zgodovino, saj so od tod sužnje iz Afrike vozili v svet. Še danes se čuti močan vpliv Portugalcev in Angležev, saj še danes na primer vozijo po levi strani ceste. Vlada tropsko monsunsko podnebje z deževno in suho dobo in temperaturami okoli 30 stopinj Celzija. Ima približno 1,5 milijona prebivalcev, ki se preživljajo pretežno s kmetijstvom. Ogromno je riževih in žitnih polj ter polj sladkornega trsa. Ker nimajo svoje elektrike, jo pod morjem uvažajo iz Tanzanije. Sladko vodo pa pridobivajo z razsoljevanjem morske vode.
Eksotični park na Rafutu spet odprt
Ali ste vedeli, da je le streljaj stran od Nove Gorice eden večjih ohranjenih eksotičnih parkov iz konca 19. stoletja pri nas? V Rafutskem parku je raslo kar različnih 500 dreves in grmov.
Park je bil zadnji dve desetletji zaprt za javnost, zdaj pa so ga prenovili in tudi nekoliko pomladili, saj naj bi postal eno pomembnih prizorišč Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta prihodnje leto gostili obe Gorici. Na površini približno štirih hektarjev se razprostira na južnem pobočju Kostanjevice nad Novo Gorico, zasnovan pa je zelo heterogeno. Njegova posebna vrednost so stara drevesa tujih vrst, ki dosegajo izjemno velikosti, na primer rdeči hrast. Zanimiva so tudi druga mogočna drevesa: črnike, atlaške in himalajske cedre, vedno zelene himalajske ciprese, Lawsonove paciprese, sekvoje, močvirski taksodiji, japonske kriptomerije, kalifornijske libocedre, našli boste tudi virginijski brin, portugalski lovor in druge. Tu dobro uspevajo tudi različne vrste magnolij, borov, smrek, hrastov in platan, med grmovnicami pa izstopajo nekateri lovorji in lovorikovci, ki dosegajo velikosti dreves, ter rododendroni, ki so še posebej lepi v času cvetenja.