Pravni nasvet
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetifebruar '26Pravni nasvet
Svetujejo vam
DOPLAČEVANJE BIVANJA V DOMU
Bralec piše, da bo verjetno potreboval nastanitev v domu za starejše, vendar ga skrbi, kako bo plačeval oskrbo, saj ima majhno pokojnino. S sinom je v sporu in že dolgo nimata stikov. Zanima ga, ali je sin morda dolžan prispevati za njegovo preživljanje oziroma ali bo to storila občina.
Kako se bo razvil sistem dolgotrajne oskrbe, je težko napovedovati. Trenutno je največja težava ta, da je prostora v domovih za starejše bistveno manj, kot je zanimanja za sprejem. Če bo bralec sprejet v dom starejših, sta v prvi vrsti vir za plačilo njegova pokojnina in zavarovanje za primer dolgotrajne oskrbe. Nadalje pa je seveda zavezanec za plačilo tudi njegov sin. Zakon namreč določa, da mora polnoleten otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kolikor časa so starši dejansko preživljali njega. Zakon določa še, da polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetifebruar '26Pravni nasvet
PRAVICA DO NADOMESTILA
Bralec je v začetku leta zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dobil odpoved iz razloga nesposobnosti. Odpovedni rok se mu izteče sredi februarja. Čeprav že išče službo, se lahko zgodi, da se bo prijavil na zavodu za zaposlovanje. Zanima ga, do kolikšnega nadomestila bo upravičen in koliko časa bi ga lahko prejemal. Do upokojitve mu ob starosti 58 let in 36 letih pokojninske dobe manjkajo še štiri leta.
Najprej vse pohvale bralcu, da si išče zaposlitev že v času odpovednega roka, in glede tega je dobro vedeti, da ima v takem primeru tudi ugodnosti zaradi iskanja nove zaposlitve, in sicer pravico do plačane odsotnosti z dela v obsegu dveh ur na teden. Prav tako pa mu mora delodajalec v času odpovednega roka omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetijanuar '26Pravni nasvet
Svetujejo vam
PRODAJA SOLASTNIŠKEGA DELEŽA
Bralec ima v solasti hišo, ki so jo z več solastniki dobili v postopku denacionalizacije po svojih prednikih. Razen enega so se vsi sporazumeli, da bi hišo prodali. Solastnik, ki prodaji nasprotuje, ima sicer zelo majhen delež. K prodaji bi bil pripravljen pristopiti le, če bi dobil zelo visoko plačilo, ki je nesorazmerno glede na njegov solastniški delež. Bralca zanima, ali ga lahko kako prisilijo k prodaji njegovega malega deleža.
Solastnika ni mogoče prisiliti, da proda svoj delež, če tega ne želi storiti. Bralec in drugi solastniki torej lahko prodajo vse svoje solastniške deleže, če le najdejo kupca. V nasprotnem primeru pa morajo pred sodiščem začeti postopek za delitev solastnine.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijanuar '26Pravni nasvet
POGOJI ZA UKREP 80/90/100
Bralec bo imel čez nekaj let pogoje za upokojitev, zato ga zanima, katere pogoje bo moral izpolnjevati za ukrep 80/90/100 in kaj ta sploh pomeni. Sprašuje, na katero institucijo naj se obrne, ker z delodajalcem, ki je njegov sorodnik, ne bi rad imel opravka, saj je zaradi pomanjkanja kadra temu nenaklonjen. Zanima ga še, ali se mu zaradi tega lahko prestavi datum upokojitve.
Ukrep 80/90/100 pomeni, da bi delavec delal 80 odstotkov polnega delovnega časa, kar dejansko pomeni 32 ur tedensko, plačo bi prejel v višini 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bi imel takšne kot delavec, ki dela polni delovni čas.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetidecember '25Pravni nasvet
MOST DO UPOKOJITVE
Bralec je pred leti že dvakrat izkoristil denarno nadomestilo po tri mesece, in kot vse kaže, ga bo zaradi pomanjkanja dela odpustil tudi zdajšnji delodajalec. Zanima ga, ali je pri t. i. mostu do upokojitve prišlo do kake pomembne spremembe.
T. i. most do upokojitve (angl. bridge to retirement) se je pred zadnjo spremembo zakona o urejanju trga dela (ZUTD) resda kar pogosto pojavljal v praksi. Problematiko dejstva, da se preveč zavarovancev pred upokojitvijo znajde tudi na zavodu za zaposlovanje, so ob opozorilih določenih evropskih institucij zaznavali tudi pripravljavci zadnje novele.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetidecember '25Pravni nasvet
Svetujejo vam
TEŽAVE PRI SOLASTNIŠTVU HIŠE
Naša bralka je solastnica hiše, v kateri je stanovala do odhoda v dom starejših. Po nekaj mesecih se je oglasila tam, ker je želela iz stanovanja vzeti nekaj stvari, vendar v hišo ni mogla vstopiti, saj so bila zamenjana vrata z novo ključavnico. Ko je za pojasnilo klicala solastnico, ji je ta povedala, da so v hiši zdaj njene stvari in ji dovoli vstop v hišo le takrat, ko bo tudi ona tam. Zahteva, da naj obisk vsakokrat napove vnaprej.
Solastnica ni ravnala prav. Naša bralka ima, čeprav zdaj biva v domu starejših, še vedno pravico, da kadar koli vstopi v svojo hišo in ima v njej tudi svoje stvari. Pravice, ki jih ima solastnik, niso vezane na to, kje dejansko prebiva, pač pa so to upravičenja, ki jih ima vsak solastnik iz naslova solastninske pravice.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetinovember '25Pravni nasvet
PRIJAVA NA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
Bralec pričakuje, da mu bo delodajalec v kratkem dal odpoved. Zanima ga, v kolikšnem času se moram prijaviti na zavod za zaposlovanje, da bo lahko uveljavil denarno nadomestilo.
Najprej pojasnilo, da uveljavitev denarnega nadomestila ni samoumevna, saj do njega ni upravičen delavec, ki dobi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ali celo izredno odpoved, ampak samo v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, toda tudi pri le-teh mora biti postopek odpovedi pravilno izpeljan. Pri odpovedi iz poslovnih razlogov je treba paziti tudi na to, ali ne velja kako posebno pravno varstvo pred odpovedjo, na primer za nosečo delavko, delavca pred upokojitvijo ipd. Pod določenimi pogoji in po posebnem postopku pa je do denarnega nadomestila upravičen tudi delavec invalid, ki ga delodajalec ne more razporediti na drugo delovno mesto skladno z omejitvami iz invalidske odločbe.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetinovember '25Pravni nasvet
Svetujejo vam
NAKUPI PO TELEFONU ALI SPLETU
Bralko so pred dnevi klicali z neznane telefonske številke. Oseba se je predstavila kot predstavnica podjetja, ki ponuja zelo ugodno dobavo prehranskih dopolnil. Ker je bila sogovornica zelo vztrajna, se je bralka odločila, da naroči ponujene izdelke. Kmalu je obžalovala svojo odločitev, naročilo je hotela preklicati, vendar se na njene klice niso odzvali. Zdaj jo skrbi, kaj naj naredi in kaj bodo storili s podatki njene kreditne kartice, ki jim jih je dala.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetioktober '25Pravni nasvet
ODPRAVNINA
Bralec je v eni zadnjih revij prebral članek o tem, v katerih primerih prenehanja zaposlitve so zaposleni upravičeni do odpravnine. Zanima ga, kako odpravnina narašča s trajanjem zaposlitve, je v bruto ali neto znesku ter kateri datum je odločilen za njeno določitev.
Osnovo za določitev odpravnine predstavlja povprečna mesečna bruto plača, ki jo je delavec prejel ali bi jo prejel, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. To pomeni, da se upoštevajo tri plače, ki jih je delavec že prejel, preden je dobil odpoved, ne pa plače, ki jih prejme v času odpovednega roka.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetioktober '25Pravni nasvet
SVETUJEJO VAM
KAKO VARNO ODDATI STANOVANJE
Bralka ima dve stanovanji. Že dolgo razmišlja, da bi eno oddala v najem, ker ima zdaj z njim le stroške. Skrbi pa jo, ker ima znanka z najemnikom precej neprijetne izkušnje. Zanima jo, kaj naj naredi, da se bo čim bolj zavarovala.
Če bralka stanovanja ne uporablja, ima z njim zagotovo stroške. Plačilo za upravnika, skupne stroške bloka in podobno se le malo razlikuje, če je stanovanje prazno ali pa če v njem kdo živi. Večja razlika je na primer pri strošku elektrike in vode, če ima stanovanje svoje števce, vendar je tudi pri tem treba plačevati vsaj omrežnino in priključnino.
