Pravni nasvet
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetinovember '24Pravni nasvet
TEŽAVE S SOLASTNICO
Bralec je solastnik 3/5 nepremičnine. Preostali del (2/5) je v solasti solastnice, ki se za nepremičnino ne zanima in noče izvesti niti nujnih popravil, da ne bi hiša propadala. Podira se tudi kozolec, njive in travniki se zaraščajo. Bralec se je oglasil pri solastnici, pa mu ni hotela niti odpreti vrat. Bralec je tudi mejaš teh nepremičnin in ga zato vse skupaj še bolj zadeva. Zanima ga, kako naj izplača solastnico.
Imetništvo stvari v solastnini velikokrat povzroča razne težave. Iz predpisov izhaja, da je vsak solastnik upravičen uporabljati nepremičnino v skladu s svojim solastniškim deležem. Če ima torej nekdo 3/5 in drugi 2/5, je prvi upravičen uporabljati nepremičnino malce več kot drugi. Žal pa ni jasno, kaj sme kdo uporabljati in kako naj to uporablja. To je stvar dogovora med solastniki. Če dogovor ni mogoč, ga nadomesti odločitev sodišča. Enako velja tudi glede vzdrževanja nepremičnine in stroškov, ki so vezani na nepremičnino. Tisti, ki ima večji solastniški delež, prispeva več, tisti, ki ima manjši delež, prispeva manj, oba pač v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Stvari pa se zelo zapletejo tedaj, kadar nekdo poskuša uporabljati celotno nepremičnino, čeprav je le eden od solastnikov, ali pa če se za nepremičnino sploh ne zanima in tudi drugim onemogoča uporabo nepremičnine.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetioktober '24Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
PRAVICA DO BIVANJA V SINOVEM STANOVANJU
Bralka živi v hiši, ki je v lasti sina. Pred leti sta tako bivši mož kot sin podpisala soglasje, s katerim ji to dovoljujeta. Pravzaprav sta podpisala kratek zapis, v katerem je navedeno, da je bralki za nedoločen čas dovoljena uporaba stanovanje skupaj z vso opremo in da ji za to ni treba plačevati nobene najemnine. Bralko zanima, ali je dokument pravno veljaven in ali bo lahko živela v stanovanju tudi v primeru, če sin stanovanje proda.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetioktober '24Pravni nasvet
UPOŠTEVANJE ODPOVEDNEGA ROKA
Bralec je dobil zanimivo ponudbo za zaposlitev. Skrbi pa ga, ker imam v pogodbi o zaposlitvi zapisan 60-dnevni odpovedni rok. Delodajalec zagotovo ne bo navdušen nad odhodom, saj takega kadra na trgu dela ni lahko najti. Zanima ga, kakšno tveganje prevzame, če ga ne bi upošteval.
Če že ni mogoče upoštevati celotnega odpovednega roka, ki ga je s podpisom pogodbe sprejel kot svojo obveznost, potem je vsekakor smiselno z delodajalcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na dan, ki bi vsaj približno odgovarjal obema.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetiseptember '24Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
LASTNIŠTVO IN DEDOVANJE STANOVANJA
Bralec je skupaj s pokojno ženo v času trajanja zakonske zveze kupil stanovanje, ki je bilo po njunem dogovoru vpisano na njegovo ime. Po ženini smrti ni prišlo do postopka dedovanja. Hčerki mu ne oporekata pravice do stanovanja, v katerem še vedno živi, niti ne zahtevata ničesar v zvezi s tem. Bralca pa zanima, ali lahko prosto razpolaga s stanovanjem ali imata hčerki kakšno pravico v zvezi s tem. Zanima ga tudi, kako bo z dedovanjem po njegovi smrti.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetiseptember '24Pravni nasvet
JUBILEJNA NAGRADA IN ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI
Bralka je zaposlena v transportnem podjetju in se namerava v začetku novembra upokojiti, imela bo 40 let delovne dobe in starost 60 let. Pri podjetju je zaposlena 18 let in še ni dobila jubilejne nagrade za deset let dela. Zanima jo, ali ji še pripada in tudi kdaj ji morajo izplačati odpravnino ob upokojitvi. Ali ji pripada odpravnina tudi, če se odloči za podaljšanje zaposlitve za tri leta in uveljavi 40 odstotkov pokojnine?
Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, ki bi jo urejal zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali kateri drugi zakon, ampak jo ureja kolektivna pogodba. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, katero kolektivno pogodbo, če sploh katero, uporabljata delodajalec in delavec pri izvrševanju medsebojnih pravic in obveznosti iz naslova zaposlitve. Panožna kolektivna pogodba za transport namreč že vrsto let ne velja več, možno pa je, da se v podjetju uporablja katera druga pogodba, na primer KP za obrt in podjetništvo, KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva … Sicer pa denarne terjatve iz naslova delovnega razmerja zastarajo v petih letih po zapadlosti. To pomeni, da če sploh obstaja kaka pravna podlaga za izplačilo jubilejne nagrade za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, bo le-ta lahko pravno veljavno uveljavljal zastaranje.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetijulij '24Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
DOLOČITEV MEJE
Bralko zelo jezi, da sosed vse bolj posega na njeno zemljišče. Začelo se je s košnjo, nato je začel saditi grmičke, zdaj razlaga, da bo del še ogradil. Po bralkinem prepričanju vse to počne na njeni strani meje. Mejnikov ni več, se pa bralka spominja, da je še do nedavnega razmejeval parceli navaden večji kamen, ki pa so ga njeni starši in takratni sosed šteli za mejni kamen. Bralka bi rada pokazala sosedu, da se je razširil na njen del parcele, in dosegla, da se umakne.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijulij '24Pravni nasvet
REGRES
Bralec ima zaposlena delavca s krajšim delovnim časom in ga zanima, kako je z njunim regresom. Prvi je bil do 30. aprila zaposlen za polovični delovni čas 20 ur tedensko. Od 1. maja do konca novembra pa je zaposlen za polni delovni čas 40 ur tedensko. Drugi delavec je že nekaj let na podlagi invalidske odločbe zaposlen za polovični delovni čas 20 ur tedensko.
Če je polovična ali katera druga zaposlitev, ki je krajša od polne, posledica prostovoljne odločitve delavca in delodajalca, potem pripada sorazmerni del regres.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetijunij '24Pravni nasvet
ČLANSTVO V KMETIJSKO-GOZDARSKI ZBORNICI
Bralka je stara 82 let in že 30 let ne obdeluje več kmetije. Poseduje le dva hektarja njiv in travnikov ter tri hektarje gozda, kljub temu vsako leto prejme položnico za plačilo prispevka za članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Bralka meni, da ni nobenega razloga, da mora plačevati članarino, in bi rada izstopila iz zbornice.
Žal je odgovor zelo preprost: zakon določa obvezno članstvo vseh fizičnih in pravnih oseb, ki so lastniki, zakupniki, uživalci ali imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije in katerih katastrski dohodek presega določeno vrednost (167 evrov). Gre za katastrski in ne za dejanski dohodek od kmetije oziroma kmetijskih zemljišč. Ker je omejitev postavljena tako nizko, ima zbornica več kot 100.000 obveznih članov. Druge zbornice imajo le prostovoljne člane, kmetijsko-gozdarska zbornica pa je ena redkih, za katero zakonodajalec vztraja pri tem, da je članstvo v njej obvezno, čeprav člani dejansko nimajo enakih poklicnih interesov in je njihova edina skupna točka, da so lastniki, zakupniki, uživalci oziroma imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijunij '24Pravni nasvet
ODPRAVNINA IN NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST
Bralec je v podjetju, ki sta ga pred kratkim od očeta prevzela naslednika, zaposlen več kot deset let. Kmalu po prevzemu sta začela optimizacijo poslovanja. Za zdaj še ni govora o odpovedi, je pa dobil resno ponudbo za zaposlitev, zato razmišlja o odpovedi. Odpravnine verjetno ne bi dobil. Ima pogodbo, ki je bila zaradi začasno povečanega obsega dela sklenjena le za določen čas treh mesecev. Zanima ga, ali je upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, če mu po poteku pogodbe za določen čas novi delodajalec zaposlitve ne bi podaljšal.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Dobro je vedetimaj '24Pravni nasvet
Dobro je vedeti
DELITEV HIŠE PO LOČITVI
Bralka je napisala, da je bil sin lastnik stanovanja, pri nakupu sta mu skupaj z možem pomagala. Potem ko je spoznal sedanjo ženo, je stanovanje prodal in kupnino vložil v novo hišo, zemljišče za hišo sta kupila bralka in njen mož. Žena za hišo finančno ni prispevala, posojilo je najel sin, kot lastnika nepremičnine pa sta se vpisala oba z ženo (vsak do ½). Zdaj se ločujeta in snaha zahteva polovico hiše. Sin bi jo rad izplačal, tako da bi sam postal lastnik celotne hiše in bi tudi prevzel odplačilo kredita, ki se tako ali tako glasi nanj. Bralko zanima, ali je snaha res upravičena do vrednosti polovice hiše in ali se lahko njun vložek v hišo in sinovo stanovanje odšteje od snahine zahteve.
