Pravni nasvet
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetiseptember '24Pravni nasvet
JUBILEJNA NAGRADA IN ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI
Bralka je zaposlena v transportnem podjetju in se namerava v začetku novembra upokojiti, imela bo 40 let delovne dobe in starost 60 let. Pri podjetju je zaposlena 18 let in še ni dobila jubilejne nagrade za deset let dela. Zanima jo, ali ji še pripada in tudi kdaj ji morajo izplačati odpravnino ob upokojitvi. Ali ji pripada odpravnina tudi, če se odloči za podaljšanje zaposlitve za tri leta in uveljavi 40 odstotkov pokojnine?
Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, ki bi jo urejal zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali kateri drugi zakon, ampak jo ureja kolektivna pogodba. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, katero kolektivno pogodbo, če sploh katero, uporabljata delodajalec in delavec pri izvrševanju medsebojnih pravic in obveznosti iz naslova zaposlitve. Panožna kolektivna pogodba za transport namreč že vrsto let ne velja več, možno pa je, da se v podjetju uporablja katera druga pogodba, na primer KP za obrt in podjetništvo, KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva … Sicer pa denarne terjatve iz naslova delovnega razmerja zastarajo v petih letih po zapadlosti. To pomeni, da če sploh obstaja kaka pravna podlaga za izplačilo jubilejne nagrade za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, bo le-ta lahko pravno veljavno uveljavljal zastaranje.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetijulij '24Pravni nasvet
DOBRO JE VEDETI
DOLOČITEV MEJE
Bralko zelo jezi, da sosed vse bolj posega na njeno zemljišče. Začelo se je s košnjo, nato je začel saditi grmičke, zdaj razlaga, da bo del še ogradil. Po bralkinem prepričanju vse to počne na njeni strani meje. Mejnikov ni več, se pa bralka spominja, da je še do nedavnega razmejeval parceli navaden večji kamen, ki pa so ga njeni starši in takratni sosed šteli za mejni kamen. Bralka bi rada pokazala sosedu, da se je razširil na njen del parcele, in dosegla, da se umakne.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijulij '24Pravni nasvet
REGRES
Bralec ima zaposlena delavca s krajšim delovnim časom in ga zanima, kako je z njunim regresom. Prvi je bil do 30. aprila zaposlen za polovični delovni čas 20 ur tedensko. Od 1. maja do konca novembra pa je zaposlen za polni delovni čas 40 ur tedensko. Drugi delavec je že nekaj let na podlagi invalidske odločbe zaposlen za polovični delovni čas 20 ur tedensko.
Če je polovična ali katera druga zaposlitev, ki je krajša od polne, posledica prostovoljne odločitve delavca in delodajalca, potem pripada sorazmerni del regres.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetijunij '24Pravni nasvet
ČLANSTVO V KMETIJSKO-GOZDARSKI ZBORNICI
Bralka je stara 82 let in že 30 let ne obdeluje več kmetije. Poseduje le dva hektarja njiv in travnikov ter tri hektarje gozda, kljub temu vsako leto prejme položnico za plačilo prispevka za članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Bralka meni, da ni nobenega razloga, da mora plačevati članarino, in bi rada izstopila iz zbornice.
Žal je odgovor zelo preprost: zakon določa obvezno članstvo vseh fizičnih in pravnih oseb, ki so lastniki, zakupniki, uživalci ali imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije in katerih katastrski dohodek presega določeno vrednost (167 evrov). Gre za katastrski in ne za dejanski dohodek od kmetije oziroma kmetijskih zemljišč. Ker je omejitev postavljena tako nizko, ima zbornica več kot 100.000 obveznih članov. Druge zbornice imajo le prostovoljne člane, kmetijsko-gozdarska zbornica pa je ena redkih, za katero zakonodajalec vztraja pri tem, da je članstvo v njej obvezno, čeprav člani dejansko nimajo enakih poklicnih interesov in je njihova edina skupna točka, da so lastniki, zakupniki, uživalci oziroma imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetijunij '24Pravni nasvet
ODPRAVNINA IN NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST
Bralec je v podjetju, ki sta ga pred kratkim od očeta prevzela naslednika, zaposlen več kot deset let. Kmalu po prevzemu sta začela optimizacijo poslovanja. Za zdaj še ni govora o odpovedi, je pa dobil resno ponudbo za zaposlitev, zato razmišlja o odpovedi. Odpravnine verjetno ne bi dobil. Ima pogodbo, ki je bila zaradi začasno povečanega obsega dela sklenjena le za določen čas treh mesecev. Zanima ga, ali je upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, če mu po poteku pogodbe za določen čas novi delodajalec zaposlitve ne bi podaljšal.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Dobro je vedetimaj '24Pravni nasvet
Dobro je vedeti
DELITEV HIŠE PO LOČITVI
Bralka je napisala, da je bil sin lastnik stanovanja, pri nakupu sta mu skupaj z možem pomagala. Potem ko je spoznal sedanjo ženo, je stanovanje prodal in kupnino vložil v novo hišo, zemljišče za hišo sta kupila bralka in njen mož. Žena za hišo finančno ni prispevala, posojilo je najel sin, kot lastnika nepremičnine pa sta se vpisala oba z ženo (vsak do ½). Zdaj se ločujeta in snaha zahteva polovico hiše. Sin bi jo rad izplačal, tako da bi sam postal lastnik celotne hiše in bi tudi prevzel odplačilo kredita, ki se tako ali tako glasi nanj. Bralko zanima, ali je snaha res upravičena do vrednosti polovice hiše in ali se lahko njun vložek v hišo in sinovo stanovanje odšteje od snahine zahteve.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Dobro je vedetimaj '24Pravni nasvet
VDOVSKA POKOJNINA ALI DEL VDOVSKE POKOJNINE
Vdova navaja, da ji je lani poleti umrl mož, ki je bil slovenski upokojenec. Ona sicer nima slovenske pokojnine, ker ni bila nikoli zaposlena v Sloveniji, je pa uživalka pokojnine iz nemškega socialnega zavarovanja. Dobila je informacijo, da bi sicer lahko uveljavila del vdovske pokojnine po pokojnem možu, vendar pa ji ta ne pripada, ker višina njene pokojnine presega zakonsko določeni limit. Zanima jo, ali je kot vdova sploh upravičena do pokojninskih prejemkov po smrti moža, saj je stara skoraj 80 let.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedetimaj '24Pravni nasvet
ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI
Bralec je že več kot dvajset let zaposlen v lesnopredelovalnem podjetju in čez nekaj mesecev se namerava upokojiti, zato ga zanima, do kolikšne odpravnine bo upravičen. Delodajalec mu je obljubil izplačilo najvišje možne neobdavčene odpravnine. Zanima ga še, ali bo do odpravnine upravičen tudi, če se odloči, da upokojitev odloži za nekaj mesecev in uveljavi 40 odstotkov pokojnine.
Po vpogledu v KP za lesarstvo ugotavljam, da je odpravnina določena le pri odpovedi iz poslovnih razlogov in razloga nesposobnosti, ne pa tudi odpravnina ob upokojitvi, zato v dani situaciji pride v poštev 132. člen zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim določa, da je delodajalec, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh delavčevih povprečnih mesečnih plač za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše.
Spletne prevare prodajalcev iz tretjih držav
Tržni inšpektorat RS potrošnikom priporoča več previdnosti pri nakupu na spletu. Zaznavajo namreč povečano število spletnih prevar prodajalcev iz tretjih držav.
Velikokrat se potrošniki na podlagi spletnih oglasov v slovenskem jeziku (pogosto na družbenih omrežjih) odločijo za nakup izdelka v spletni trgovini, ki ga nato ne prejmejo. Ali pa se odločijo za plačilo ob dostavi, ki jo opravi izvajalec poštnih storitev, in ob prejemu pošiljke ugotovijo, da izdelek ne ustreza naročenemu in oglaševanemu (je napačen, cenen, pokvarjen ipd.), nato pa se še izkaže, da gre za neznanega prodajalca iz tretjih držav. Na tržnem inšpektoratu opozarjajo, da v teh primerih ne morejo ukrepati, saj nimajo pooblastil. Po drugi strani pa ima potrošnik, ki blago kupi pri slovenskem prodajalcu oziroma prodajalcih iz držav EU, pravico vrniti blago, kupljeno na spletu, v 14 dneh od dostave, pravico do zavrnitve, v primeru neskladnosti pa lahko dve leti po nakupu zahteva popravilo, zamenjavo, sorazmerno vračilo kupnine ali odstopi od pogodbe.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedetiapril '24Pravni nasvet
LEGALIZACIJA OBJEKTA
Bralka opisuje, da je bila ob hiši drvarnica, na kateri so zgradili nadstrešek. Nadstrešek so kasneje zasteklili, tako da je postal zimski vrt. Prvotna drvarnica pod zimskim vrtom pa je zdaj klet. Bralko zanima, kaj mora narediti, da bo takšen objekt legalen.
Do nedavnega je bilo mogoče za takšne objekte pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Od decembra lani pa je zadeva malce kompleksnejša, ker je ustavno sodišče zadržalo izvajanje delov zakona, ki so se nanašali na tovrstne načine legalizacije. Trenutno je mogoče dobiti le klasično gradbeno dovoljenje.
