Vrt
-
Vrt
Hibiskus je ena tistih rastlin, ki v trenutku prikličejo sliko Havajev in čednih lepotic z barvitimi cvetovi v laseh, poosebitev sproščenosti in živahnosti tropskih krajev. A čeprav ga povezujemo z eksotičnimi otoki, lahko njegov čar doživimo tudi pri nas.
V stanovanju ga gojimo kot razkošno lončnico, v okrasnem vrtu kot mogočni močvirski hibiskus z velikanskimi cvetovi ali pa kot zanesljiv vrtni grm, ki poletje podaljša dolgo v jesen. Vsi trije ustvarijo čudovito vzajemnost treh svetov v domačem okolju, od tropskega prek močvirnatega do vrtnega.
Breguljka – ptica navpičnih sten
Vrt
Majhna ptica, dober pedenj dolga in težka komaj nekaj gramov, spada v rod lastovk, ki so znane po vsakoletnih selitvah v južne kraje, kamor hodijo prezimovat, spomladi pa se spet vračajo k nam.
Niso podobne kmečkim lastovkam, ki jih bolje poznamo, mogoče malo mestnim, vendar jih sivorjava barva hrbta in bel trebuh ločita od njih, še bolj pa se razlikujejo po načinu življenja. To so ptice breguljke, ki so dobile ime po kraju in načinu prebivanja, ker živijo v bregu, na navpičnih stenah rek in potokov.
-
Zeliščni kotiček
Ginko (Ginko biloba) je najstarejša vrsta drevesa na svetu, saj izvira iz obdobja pred približno 270 milijoni let, ko so na Zemlji še živeli dinozavri. Do današnjih dni se je ohranil predvsem po zaslugi budističnih menihov, ki so ga gojili kot sveto drevo v parkih svojih templjev.
Pravzaprav se je ohranila le vrsta dvokrpi ginko, drevesa še vedno živijo dolgo, tudi več kot 600 let, najvišja zrastejo do 40 metrov. Kako odporen je ginko, pove dejstvo, da je ob eksploziji jedrske bombe leta 1945 v Hirošimi kot edini preživeli organizem ostalo le drevo ginka. Raslo je približno kilometer od udara.
Z morskimi algami do boljšega pridelka
Vas zanima, kako gojiti zdrav pridelek brez uporabe agresivne kemije? Odgovor se skriva v naravi, natančneje v rdečih morskih algah. To je vrhunski naravni biostimulator, ki aktivira samoobrambne sposobnosti rastlin. Pri nas z njimi zalivamo in škropimo vse rastline na vrtu.
Na našem vrtu smo opazili, da sta bila krompir in paradižnik po škropljenju z rdečimi morskimi algami bistveno pozneje okužena s plesnijo. Pripravek močno vpliva na razvoj koreninskega sistema plodovk (paradižnik, kumarice, bučke, jajčevci), zato rastline z njim zalijemo takoj po sajenju. Tako ublažimo presaditveni stres in močno pospešimo začetno rast. Stoodstotne čiste rdeče morske alge (Lithothamnion calcareum) nujno uporabite med 12. in 14. uro; škropite v sončnem vremenu, da dosežete največji uspeh.
-
Vrt
V naši vasi smo imeli nekaj večjih kmetov, ki so veliko njiv posejali s pšenico, ječmenom in ovsom. Priprava zemlje, sejanje in pravilo – vse se je opravilo ročno.
Orali so s pari konjev, ki so vse dneve vlekli pluge, saj je enobrazdni plug oral le eno brazdo, ki se je vlekla daleč z ene strani njive na drugo. Plug je obračal zemljo in brazde zlagal tesno drugo ob drugo, najprej z ene strani njive in z druge nazaj. Konji so bili naučeni na enostavna povelja, ki so jih prav dobro razumeli in so jih morali slišali le ob obračanju pluga v drugo smer, za ravne brazde jih ni bilo treba. Nekateri so orali tudi z voli ali kravami, kakor je kdor mogel, a to je bilo bistveno počasneje.
Tulln – sejem cvetja in vrtnarstva
Prosti časjulij '26Vrt Potovanja
GREMO NA IZLET
V soboto, 5. septembra 2026
Vstopna mesta: Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice
Odhod avtobusa v zgodnjih jutranjih urah. Peljali se bomo mimo Jesenic in naprej po slikoviti pokrajini Spodnje Avstrije do mesta Tulln ob Donavi, ki slovi kot eno pomembnejših vrtnarskih središč v državi.
Na sejmu si boste lahko ogledali najnovejše trende na področju ljubiteljskega vrtnarjenja, okrasnih rastlin, vrtnega oblikovanja in sodobne opreme za urejanje okolice. Sejem ponuja obilico idej za ureditev domačih vrtov, balkonov in parkov ter bogat pregled sezonskega cvetja, lončnic in vrtnih novosti. Tisti, ki boste ogled sejma zaključili predčasno, se boste lahko sprehodili po bližnjem vrtnem parku Tulln, kjer je na ogled več kot 60 razstavnih vrtov. Domov se bomo vrnili v večernih urah.
-
Vrt
Poleti se pogosteje soočamo z neurji, vročinskimi valovi, s točo, sušo in z drugimi vremenskimi nevšečnostmi. Vse to so idealne razmere za razvoj rastlinskih bolezni. Zaradi poškodovanega listja in plodov rastline slabše opravljajo fotosintezo, presnavljajo manj hrane in hirajo. Poleg tega so v nevarnosti, da jih napadejo škodljivci. Kaj lahko storimo?
Najprej se zavedajmo, da je koreninski sistem še kako živ. Torej sokovi in hrana tečejo po rastlini, ni pa listov ali so poškodovani, zato ne morejo kakovostno opravljati svoje funkcije, to je fotosinteze. Rastlinam bomo najbolj pomagali tako, da jim dodamo hranilna sredstva s škropljenjem po listih. Snovi, ki bodo najhitreje učinkovale, so aminokisline, ki jih vsebujejo Medicoplant, Amino, Regenerin in Bioorganik. Ti preparati so za škropljenje listov najprimernejši. Če pa so listi preveč poškodovani, rastline zalijemo. Seveda je zalivanje večjih površin v nasadih problematično, če nimamo namakalnega sistema. Zalivamo ali škropimo vsaj trikrat, na štiri do pet dni, a le do konca avgusta.
Bezeg spodbuja znojenje in zdravi grlo
Zeliščni kotiček
Bezeg (Sambucus nigra) raste v grmih. Prepoznamo ga po rumenkasto belih cvetovih z značilnim, nadvse intenzivnim vonjem. Vsi deli bezga so surovi rahlo strupeni, zato cvetove in plodove uporabljamo predelane, na primer kot poparek, čaj ali sirup.
V preteklosti so ga imenovali zdravilo kmečkih ljudi, saj pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni do vročine in prehladov, čisti kri ter spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki naj bi pomagali odganjati škodljivce, ne le tatove, ampak tudi čarovnice in slabo energijo, zato so veje obešali nad okna in vrata. Naše babice so bile prepričane, da če raste bezeg blizu hiše, bo ta varna pred strelami, saj bo udarila v bezeg. V preteklosti so ljudje s seboj nosili bezgovo vejico, ker naj bi preprečevala revmatizem, nekateri pa verjamejo, da bezgov les varuje pred prešuštvom. Še danes bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca.
Pavlovnija – drevo prihodnosti
Zaradi rekordne hitre rasti in kakovostnega lesa je pavlovnija ena najboljših naložb, če imate neobdelan kos zemlje. V slovenskih razmerah doseže sečno zrelost že v desetih letih, kar je bistveno hitreje kot domači listavci. Les je lahek, trpežen in dosega visoko odkupno ceno. Okrasne sorte so odlične, če v nekaj letih potrebujete senco.
Je hitro rastoče drevo, ki v naših podnebnih razmerah zraste od 1,5 do 3 metre na leto. Za komercialno gojenje so trenutno najbolj primerni sterilni hibridi, ki ne ogrožajo lokalnega ekosistema in zagotavljajo vrhunski tehnični les. Deblo tega drevesa ostaja izjemno ravno in dosega visoko odkupno ceno. Za uspešen nasad je ključna izbira hibrida, ki ustreza lokalni mikroklimi. Na trgu je najbolj cenjena pavlovnija Energy, ki raste do 25 odstotkov hitreje od drugih hibridov in je primerna za večino Slovenije, saj prenese mraz do –27 °C.
Rastline, ki vabijo čebele na obisk
Vrt
V zadnjih letih se travniki zaradi zgodnje košnje in vse pogostejše uporabe robotskih kosilnic le redko razvijejo v pisane, cvetoče preproge. To pomeni, da imajo čebele in drugi opraševalci vse manj naravnih virov hrane.
Vsaka medovita rastlina, ki jo posadimo, je dragocen prispevek k ohranjanju njihovega sveta. Z nekaj premišljenimi zasaditvami lahko ustvarimo živahen, barvit kotiček, ki čebelam ponuja varen postanek in obilico nektarja, nam pa veselje ob pogledu na živahno dogajanje med cvetovi. Hvaležnost narave se pokaže tudi v tem, da bosta sadno drevje in zelenjava zaradi boljšega opraševanja obilneje rodila.