Vrt
-
ZELIŠČNI KOTIČEK
Večina ljudi belo omelo povezuje z božično-novoletno tradicijo poljubljanja pod vejico omele, ki se je razširila v 16. stoletju. A njeni učinki na zdravje so bili poznani že v daljni zgodovini, priznava jih tudi uradna medicina.
Bela omela (Viscum album) je zimzelena polzajedavska rastlina, ki svoje korenine poganja v veje dreves in jim tako krade hranilne snovi. Najpogosteje jo najdemo na listnatem drevju ter v slabo vzdrževanih sadovnjakih. Rastlina je dvodomna, moški in ženski cvetovi pa domujejo ločeno. Oboji so zeleni, komaj opazni, po tri do šest jih poganja brez pecljev tesno skupaj iz vejičnega razpotja, v ženskih grmičih pa dozorijo v bele prosojne jagode, debele deset milimetrov.
-
VRT
Čajevec je čudovita rastlina, ki služi za pripravo domačega čaja in za okras. Čeprav izvira iz Azije, ga lahko uspešno gojimo tudi pri nas. Najbolje uspeva kot posodovka, saj prinaša toplino in veliko zelenja. Njegovi temnozeleni listi in beli dišeči cvetovi so prava paša za oči.
Čajevec (Camellia sinensis) raste kot gost svetleč grm z dišečimi belimi cvetovi, ki nas razveseljujejo z barvitostjo v pozni jeseni in zimi. Cvetenje je odvisno predvsem od podnebja in temperature. Tvorbo cvetnih popkov pričakujemo na rastlinah, ki so stare štiri leta in več. Oblikujejo se jeseni, ko se temperatura spusti na 15 stopinj Celzija. Za zagotavljanje cvetenja se izogibamo prezimovanju pri visokih sobnih temperaturah. Prav tako ne pustimo, da se zemlja izsuši, saj to povzroči odpadanje popkov, še preden se odprejo. Obrezovanje starejših rastlin prihranimo za pozno zimo ali zgodnjo pomlad, da ne izrežemo poganjkov, ki formirajo cvet.
Zelena energija z okenske police
VRT
Ko se dnevi skrajšajo in na vrtu zavlada zimski počitek, začne primanjkovati sveže zelenjave. Ker me narava spremlja vse leto, tudi v hladnih mesecih rada preskušam in vzgajam rastlinice, pa čeprav le na okenski polici.
V tujini je pridelava mikrozelenjave in kalčkov že dolgo uveljavljen trend, pri nas pa šele postopoma odkrivamo, kako preprosto in sproščujoče je lahko zimsko vrtnarjenje. Rastlinice skrivajo izjemno bogastvo vitaminov, mineralov in antioksidantov, zato so prava energijska injekcija za hladne mesece, vzgojimo pa jih lahko doma, tudi brez vrta.
-
V zimskem času je veliko manj dnevne svetlobe, kar ima vpliv na naše sobne rastline – sobnice. A nekatere med njimi so že v svojem naravnem okolju prilagojene na manj svetlobe, zato lepše preživijo zimo.
Med najbolj pogostimi in dostopnimi v trgovinah je zamija. To je zelo trpežna rastlina, ki je primerna za sobe z manj osvetlitve. Njeni mesnati poganjki zadržijo veliko vode, zato lahko občasno celo malo pozabimo nanjo. Kar pomeni, da sama preživi brez težav, če gremo na daljši izlet ali dopust. Pazimo le, da temperatura prostora ne pade pod 15 stopinj Celzija, kar pa velja za večino zelenih sobnih rastlin.
-
ZELIŠČNI KOTIČEK
Navadni šipek (Rosa canina) je bodeča plezajoča ali grmičasta rastlina, ki naseljuje suhe, sončne zapuščene travnike, pašnike, poseke, gozdne robove. Je ena izmed najbolj prepoznavnih rastlin. Prvi zapis o šipku je izpred 5000 let na Kitajskem. Imenovali so ga tudi divja roža, s križanjem pa je iz njega nastalo na tisoče sort vrtnic.
Grm s povešenimi vejami in srpastimi trni zrase do višine 4,5 metra. Cvetovi so rožnato-beli in prijetnega vonja, zelo rade jih obiskujejo čebele in druge žuželke. V Sloveniji najdemo 24 vrst avtohtonega šipka, na svetu skoraj 250 vrst, a so si vse zelo podobne. Narečna stara imena zanj so babji zob, bavec, gošavka, volčji zob, kokoška. Dozori pozno jeseni in se omehča po prvih slanah. Vsebnost vitamina C je največja, ko je plod še trd, okusnejši pa je, ko se zmehča. Raziskovalci Winkelmann, Flamm in drugi so na podlagi natančnih poskusov dokazali, da se pri kuhanju šipka (deset minut) količina vitamina C celo poveča. Njegova vrednost pa se izgublja s shranjevanjem. Po enem letu je v plodovih le še četrtina začetne vitaminske vrednosti. Zato ga nabiramo le toliko, kolikor ga bomo porabili v enem letu. Pri nobeni marmeladi ali čaju ni datum na nalepki tako pomemben kot pri šipku, ob nakupu pa tvegamo, da bomo dobili okusne izdelke, vendar brez vitaminov.
-
Vrt in dom
Jesen je čudovita za sprehajanje po parku ali bližnjem gozdu in uživanje ob šelestenju listja pod nogami in bogastvu barv. Obenem lahko naberemo številne suhe materiale, iz katerih ustvarimo simpatične dekoracije.
Naravni materiali delujejo pomirjujoče in domače, zato so v tem času odlična izbira za okrasitev doma. Prav nam bodo prišli tudi za izdelavo prazničnih aranžmajev.
Okrasni venec. Uporabimo čim več različnih rastlinskih materialov, na primer plodove šipka, kostanja, platane, bršljana, tudi storže jelke, bora ali macesna. Pisani odtenki vejic iglavcev, kot so tuje, brini in ciprese, venec poživijo ter ga dopolnijo z zimzeleno svežino. V suhem in sončnem vremenu porežemo posušene cvetove hortenzij in naberemo liste zimzelenih grmovnic, kot so božje drevce, mahonije, pušpan. Venčke ustvarjamo na več načinov. Če že obvladamo pletenje in vezavo, na primer pri izdelavi girlande ali adventnega venca, lahko nabrane suhe plodove in liste sestavljamo in povezujemo z žico. Raznolikost in barvitost listov ter plodov naj bo simetrično razporejena v krogu. Če imamo osnovo iz cvetličarske gobe, zelenje vanjo enostavno napikamo. Kadar uporabimo slamnat venec ali pletenega iz šibja, materiale pritrjujemo s silikonsko pištolo.
Kako ustavimo rast plevela na vrtu?
Plevel se pogosto pojavi na gredicah, v travi in celo med tlakovci. Kljub trdovratnosti pa ga lahko uspešno obvladamo brez strupenih pripravkov.
Z rednim okopavanjem in naravnimi zastirkami ga bomo večino zatrli že v kali. Pri nas najpogosteje uporabljamo posušeno travno zastirko, ki ostane po košnji z rotacijsko kosilnico. Zastrta tla imajo številne druge prednosti. Koreninski plevel, kot so regrat, slak, osat, gabez in kislica, redno pobiramo z grede, ko rahljamo tla z ruskimi vilami. Na ta način jih ne sekamo in razmnožujemo. Tako v treh letih močno omejimo slak, še prej pa se znebimo drugega plevela. Ruske vile uporabljamo spomladi, poleti in jeseni, da rahljamo tla in pobiramo koreninski plevel.
-
VRT
Ko postajajo noči hladnejše, moramo številne okrasne rastline, ki so krasile balkone in terase, umakniti v zavetje. Nekatere prezimijo v notranjih prostorih, druge zaščitimo, da se izognemo poškodbam zaradi mraza.
Vse poletje je krasil dvorišče adam ali Alocasia macrorrhiza (v ozadju fotografije). Priljubljen je zaradi orjaških listov v obliki srca. Potrebuje veliko prostora, zato moramo že pred nakupom dobro razmisliti, kam ga bomo postavili. Uspeva na senčnih legah, kjer ni veliko neposrednega sonca. Ko pa se začnejo nočne temperature spuščati, mu je treba poiskati mesto v notranjosti, kjer temperatura ne pade pod 15 stopinj Celzija. Pozimi ga zalivamo zelo malo. Tudi žumara ali Chamaerops humilis, ki je najodpornejša med palmami, je občutljiva za daljši mraz. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim temperaturam ji pusti take poškodbe, da lahko celo propade.
Brin pomaga pri revmatičnih obolenjih
ZELIŠČNI KOTIČEK
Navadni brin (Juniperus communis) je rastlina, ki rase v Evropi, severni Aziji in Severni Ameriki. Je zelo razširjen in trdoživ, saj je njegova življenjska doba do 100 let, po nekaterih podatkih, sicer nepreverjenih, tudi 2000 let.
Brin raste na plitvih, revnih in izčrpanih tleh, na različnih matičnih podlagah, od nič do 3700 metrov nadmorske višine, saj je odporen proti suši in zelo nizkim temperaturam. Poznanih je več kot sedemdeset vrst in podvrst brina. Kot drevo zraste celo do deset metrov višine. Za obiranje so primernejši grmi. Prvo leto so plodovi zeleni, dozorijo v dveh do treh letih, odvisno od podnebja. Pisni podatki so si zelo različni glede zrelosti, jaz se zanašam na lastne izkušnje. Pri meni postajajo plodovi brina v oktobru modri, ko so najprimernejši za nabiranje in sušenje. Priporočljivo je, da ga nabiramo v rokavicah in oblačilih z dolgimi rokavi in v dolgih hlačah, saj so brinove iglice trde in nas lahko ranijo. Storži dozorijo v dobrem letu, a razen za razmnoževanje rastline nimajo posebne vrednosti. Pogostokrat slišimo, da je brin strupen. Vendar v tem primeru ne gre za navadni brin, ampak za smrdljivi brin.
Odporne maline za jesensko sajenje
Iščete dobre sadike malin, ki združujejo naravno odpornost in visoko rodnost?
Maline enrosadira, clarita in optima so izjemno odporne, dvakrat rodne in z veliko pridelka. Njihova splošna odpornost jih varuje pred glivičnimi boleznimi in vremenskimi vplivi, kar pomeni manj škropljenja in več zdravih plodov. Zelo dobro uspevajo tudi v zahtevnejših pogojih. Prav zato so vse bolj priljubljene med vrtičkarji.
Malina enrosadira je ena najboljših sort, ki je do deset dni bolj zgodnja od sorte clarita, če primerjamo prvi rod pridelka. Pri drugem obiranju se ta razlika nekoliko zmanjša. Njeni plodovi so sladki, podolgovati in zelo veliki. Ta odporna sorta je v tujini prejela zlato medaljo in je v samem vrhu med odličnimi malinami.