Vrt
-
Poskrbite za setev najboljših sort solat in pri tem ne pozabite na stare slovenske in tradicionalne sorte. Ali ste vedeli, da obstaja solata, ki je polži ne marajo?
Krhkolistne solate canaste polži nimajo tako radi kot druge sorte. Na vrtu jo sejemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Setve so uspešne tudi v poletni vročini. Canasta je zelo okusna solata, ima rahlo odprto glavo, listi so hrustljavi, rahlo nagubani, rdečkasti. Pridelujejo jo tudi slovenski profesionalni pridelovalci zelenjave.
Kdor želi srcu dobro, uporablja glog
ZELIŠČNI KOTIČEK
Prednosti, ki jih ponuja glog, so številne, vendar je najbolj znan po svojih učinkih na srčno-žilni in prebavni sistem. Uživanje gloga okrepi srce, saj izboljša črpalno moč, ureja utrip, uravnava tlak in prekrvitev ter rahlo pomirja.
Tinktura iz gloga krepi srce in uravnava srčni utrip, umirja živčni sistem, zmanjšuje stres in izboljša spanje. Pomaga tudi pri starostnih poškodbah, vnetju srčne mišice, poapnenju žil in nervoznih srčnih motnjah. Glog priporočajo za boljši spanec. Uporabljajo ga tudi v kozmetiki, in sicer za nego mastne ali aknaste kože. Cvetovi in plodovi imajo pomirjujoče lastnosti, če jih uporabljamo na vnetih dlesnih.
Listi navadnega gloga (Crataegus) so jajčasti in imajo plitve zareze med deli listne ploskve. Cveti maja in junija, cvetovi so beli, redkeje rdeči in imajo dva ali tri vratove pestiča. Temnordeči plodovi so okrogle ali jajčaste oblike, veliki šest do deset milimetrov, in imajo dve do tri koščice. Za sušenje nabiramo liste in cvetove, jeseni pa rdeče plodove. Cvetove nabiramo, preden se odprejo, da jim med sušenjem ne odpadejo listi.Zasaditve v loncih za teraso ali vhod
VRT
Cvetlične zasaditve v loncih imajo prav poseben čar – so mobilne, prilagodljive in vedno znova ustvarjajo nove zgodbe, kjer koli jih postavimo. Na vhodu prijazno pozdravljajo obiskovalce, še preden potrkajo na vrata. Na terasi pa ustvarijo sproščeno domače vzdušje. Ali je lahko še kaj lepšega kot trenutek, ko se zlekneš na terasi, obdan z barvitim poletnim cvetjem uživaš v prijetni družbi prijateljev ali pa preprosto sam v tišini.
Kadar imamo na terasi dovolj prostora, si zamislimo več cvetličnih zasaditev, ki bodo v loncih enake oblike in barve, vendar v različnih velikostih. Uporaba enotnih loncev ustvari urejen videz, ki prostoru doda občutek reda in prefinjenosti. Hkrati pa igra različno velikih loncev, postavljenih drug ob drugem, deluje razgibano. Zasaditve v skupinah torej ustvarijo enotnost z razgibanostjo.
-
Paradižnik in druge plodovke spadajo med najbolj lačne na vrtu. So velike rastline z veliko plodovi, zato potrebujejo ogromno hranil za pravilno rast, razvoj in seveda veliko okusnih plodov.
Ker je sezona za plodovke zelo dolga, potrebujemo kakovostno sadiko, zdravo in primerne velikosti. Sadika naj bo visoka okoli 30 centimetrov, deblo debelo in čvrsto, listi temno zelene barve in enakomerno razporejeni po celi rastlini. Če opazimo rjave lise, pege na deblu ali listih, jo raje zavržemo. Pretegnjene sadike ali sadike z dolgim steblom posadimo globlje ali celo položno v zemljo. Ob sajenju in vsaj še enkrat v sezoni vse sadike zalijemo s kombinacijo simbiotskih bakterij in rdečih morskih alg. Tako zmanjšamo šok ob presajanju, hkrati pa pripomoremo k večjemu koreninskemu sistemu in s tem močnejši rastlini.
-
VRT
Zadnji teden v maju bo – tako kot že desetletja do zdaj – potekal Teden gozdov. Gozdarji bodo na različnih dogodkih ozaveščali o pomenu in skrbnem ravnanju z našim največjim narodnim bogastvom.
Kaj pa sploh vemo o slovenskih gozdovih? Pokrivajo 58 odstotkov oziroma tri petine površine Slovenije, po gozdnatosti smo za Švedsko in Finsko na tretjem mestu v Evropski uniji. Prevladujejo listavci, med katerimi je največ bukev, med iglavci pa je največ smrek in jelk. Po podatkih Zavoda za gozdove RS je 77 odstotkov gozdov v zasebni lasti, 20 odstotkov je državnih, preostali pa so v občinski lasti.
Kanadska višnja je idealna za vrt
Kanadska sladka višnja je priljubljen križanec med navadno višnjo (Prunus cerasus) in pritlikavo češnjo (Prunus fruticosa). Ta prezimno trdna vrtna posebnost je nizke rasti, podedovala je tudi dobre lastnosti češnje. Odlikujejo jo odpornost proti boleznim, nizka grmičasta rast in bogat pridelek.
Vrtičkarji jo obožujejo zaradi sočnih plodov, ki so slajši od drugih vrst višenj. Je nizke, kompaktne rasti, sladke plodove pa je podedovala po češnji. V višino doseže do dva metra in se grmičasto razrašča. Rastlina brez težav prenese temperature do –30 stopinj Celzija in več. Zelo je priljubljena zaradi izjemne prilagodljivosti na različne vremenske razmere in dobre rodnosti. Sladka višnja carmine jewel nas na leto nagradi z 10 do 12 kg pridelka. Sorta je samooplodna, zato dodatno opraševanje ni potrebno. Zelo privlačno je tudi njeno cvetenje v maju. Za uspešno vzgojo izberite sončno mesto. Večina vrtnih tal ima pH med 6 in 7, in to grmičasti višnji najbolj ustreza. Najbolje raste, če voda ne zastaja v predelu korenin, primerna je tudi za višje lege in majhne vrtove, saj je nizke rasti.
Obilo cvetenja in malo smetenja
VRT
Drobni cvetovi balkonskih rož imajo poseben čar, saj ustvarjajo naraven in nežen videz, ki privablja tako občudujoče poglede kot številne opraševalce. V primerjavi z večjimi cvetovi so bolj odporni proti vremenskim vplivom in povzročajo manj smetenja, saj veter lažje odpihne odcvetele cvetne lističe.
Zasaditev drobnocvetnih rastlin lahko ustvari dinamičen in barvito usklajen videz, ki bo navduševal vse do pozne jeseni. Barvita zasaditev na sončni terasi (slika 1) temelji na toplih oranžnih tonih, ki jih prinaša kompaktna spreminjevalka (Lantana camara 'Orange'), v enakem odtenku pa jih nadaljuje bogato cvetoči kamnokreč (Bidens ferulifolia). Da zasaditev ne bi bila preveč enobarvna, oranžne cvetove dopolnjujejo modro vijoličasti toni. Na začetku modri čudež (Scaevola aemula), ki s svojimi pahljačastimi cvetovi doda pridih eksotične...
-
Lepi pomladni dnevi kličejo k delu na vrtu. A številni bomo okrasili tudi svoje balkone in okenske police z barvitimi in bujnimi zasaditvami. Za dobro rast potrebujemo kakovosten substrat in lepe sadike.
Sajenje samo ene vrste rastlin v balkonska korita jih lahko naredi zelo zanimive. Med takšnimi je najlažje izpostaviti seveda surfinije, ki zapolnijo celotne balkone. Z njimi lahko ustvarimo cvetoče slapove. Če pa jih kombiniramo z grobeljnikom in grenkuljico, to zasaditev zelo popestrimo.
Številni prisegajo na begonije, ki pa jih je najbolje kombinirati s sladkim krompirjem (batato) in različnimi okrasnimi travami, ki lepo zapolnijo ozadje zasaditve. Ta zasaditev se ne preveša le čez balkona, temveč lepo sega tudi v višino.
-
ZELIŠČNI KOTIČEK
Že marca začnemo zeliščarji nabirati nadzemne dele rastlin, zlasti tistih, ki ugodno vplivajo na dihala. Jaz najprej nabiram lapuh, nato trobentico, malo marjetico, vijolico, cvetove drena, pljučnik in tako naprej.
Lapuh (Tussilago farfara) najraje raste na ilovnatih tleh ob vodah, cestah, brežinah. Cvetje je treba zelo hitro posušiti, potemneli cvetovi nimajo vrednosti. Vsa rastlina je zdravilna kot čaj proti bronhialni astmi, hripavosti, bronhitisu, nadušljivosti, katarjem dihal, vnetju rebrne mrene. Poleg tega obložimo z listi še prsi, da se dobro spotimo. Znan je tudi kot čistilo za kri, vzbuja tek in deluje proti prebavnim krčem. Tinkturo iz lapuha nakapljamo v lapuhov čaj. Vendar pa lapuha ni priporočljivo uživati dalj časa.
-
Vrt
Človekovo zavedanje o pomembnosti okolja, v katerem živi, postaja vse večje, žal včasih tudi pretirano, moteče in škodljivo. Zaradi prihajajoče zakonodaje o fitofarmacevtskih sredstvih bodo zaščitna sredstva za rastline čedalje težje dostopna. Na to se moramo pripraviti.
Marsikdaj se lahko škodljivcev znebimo z enostavnimi postopki in sredstvi.
1. Ročno pobiranje. Polže na vrtu, uši na drevesnih vejah in rastlinah, gosenice in tudi kaparje lahko odstranimo ročno. Seveda to pride v poštev na majhnem vrtu, na nekaj gredicah ter enem ali dveh drevesih. Pobrane škodljivce uničimo.