Vrt
Šentjanževa roža izboljša razpoloženje
ZELIŠČNI KOTIČEK
Šentjanževka oziroma šentjanževa roža običajno zacveti sredi junija, ko goduje sv. Janez Krstnik, po katerem je dobila ljudsko ime svetega Janeza roža. Takrat ima največjo vsebnost učinkovin. Sončno rumeni cvetovi delujejo na nas podobno kot sonce, manj smo potrti in depresivni.
Šentjanževka raste v zmernih podnebnih pasovih Evrope, zahodne Azije ter severne Afrike. V drugih zmernih pasovih jo gojijo. Gojena rastlina ima večje cvetove, ni pa dokazano, da so učinkovitejši. S svojimi izjemnimi lastnostmi seže globoko v zgodovino in ostaja priljubljena tudi v sodobnem svetu naravne medicine. Deluje proti depresiji in migreni, nervozi, odvaja vodo iz telesa, stiska in krči tkivo, blaži bolečine, zdravi vnetja, umirja in krepi živčni sistem.
-
VRT
Nova zakonodaja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev je vrtičkarjem prinesla kar nekaj negotovosti. Izdajanje le-teh je namreč mogoče le prek številke MID in GERK-a.
Marsikateri se sprašujejo, kako bodo v prihodnje zatirali strune, bramorje in uši ter kako se bodo borili proti rastlinskim boleznim, plesni, gnitju in propadanju pridelkov. Zato moramo zdaj poiskati nove rešitve za posamezne kulture. Prvi pogoj za uspešen boj s škodljivci in povzročitelji bolezni na vrtninah je, da uporabljamo hranila oziroma gnojila, ki rastline utrjujejo, jim dajejo moč in vitalnost. Trg ponuja ogromno izdelkov, mi pa moramo na podlagi izkušenj in opazovanj izbrati pravega in učinkovitega. Opazujmo in se učimo!
-
Končali so se ledeni možje, pa še vedno vztraja hladno vreme z rednimi padavinami. V tem času pa smo številni na vrtu in v rastlinjakih posadili plodovke. A zaradi vremena jih moramo že zdaj krepiti v boju proti boleznim.
Pri vseh plodovkah smo pozorni na pravilno sajenje, ustrezno medvrstno razdaljo in razdaljo v vrsti. Najobčutljivejši za pojav bolezni je seveda paradižnik. Pri njem tudi izgubimo največ pridelka. Ne glede na sorto paradižnika moramo rastlinam zagotoviti dovolj prostora, na kar moramo biti pozorni že pri sajenju sadik, ki jih sadimo v vrste v smeri vetra, za hitrejše osuševanje listov. K hitrejšemu osuševanju pripomore tudi razdalja med rastlinami, ki naj bo vsaj 70 cm. Zelo pa je dobrodošla tudi streha nad paradižnikom. Tako še dodatno poskrbimo, da ostanejo rastline suhe. Pozorni pa moramo biti, da zalivamo pri tleh in ne po listih. Če imamo paradižnike v rastlinjaku, moramo poskrbeti za redno zračenje in da jih ponoči ne zapiramo.
-
Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok prirejata v petek, 6. junija že 22. slovenski dan vrtnic.
Že zjutraj se lahko sprehodite po parku in posnamete čudovite fotografije, od 10. do 13. ure bodo potekali vodeni ogledi vrta (vodili jih bodo Matjaž Mastnak, Breda Čopi in Irena Kodele); po 14. uri pa si lahko ogledate celoten park z vlakcem. Popoldne boste lahko prisluhnili strokovnim nasvetom o vzgoji vrtnic, odkrivali parfume z vonjem vrtnic, glasovali za najlepšo vrtnico in uživali ob glasbi in kulinariki. Ob 19. bo sledil uradni del programa z razglasitvijo najlepše vrtnice,
-
Poskrbite za setev najboljših sort solat in pri tem ne pozabite na stare slovenske in tradicionalne sorte. Ali ste vedeli, da obstaja solata, ki je polži ne marajo?
Krhkolistne solate canaste polži nimajo tako radi kot druge sorte. Na vrtu jo sejemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Setve so uspešne tudi v poletni vročini. Canasta je zelo okusna solata, ima rahlo odprto glavo, listi so hrustljavi, rahlo nagubani, rdečkasti. Pridelujejo jo tudi slovenski profesionalni pridelovalci zelenjave.
Kdor želi srcu dobro, uporablja glog
ZELIŠČNI KOTIČEK
Prednosti, ki jih ponuja glog, so številne, vendar je najbolj znan po svojih učinkih na srčno-žilni in prebavni sistem. Uživanje gloga okrepi srce, saj izboljša črpalno moč, ureja utrip, uravnava tlak in prekrvitev ter rahlo pomirja.
Tinktura iz gloga krepi srce in uravnava srčni utrip, umirja živčni sistem, zmanjšuje stres in izboljša spanje. Pomaga tudi pri starostnih poškodbah, vnetju srčne mišice, poapnenju žil in nervoznih srčnih motnjah. Glog priporočajo za boljši spanec. Uporabljajo ga tudi v kozmetiki, in sicer za nego mastne ali aknaste kože. Cvetovi in plodovi imajo pomirjujoče lastnosti, če jih uporabljamo na vnetih dlesnih.
Listi navadnega gloga (Crataegus) so jajčasti in imajo plitve zareze med deli listne ploskve. Cveti maja in junija, cvetovi so beli, redkeje rdeči in imajo dva ali tri vratove pestiča. Temnordeči plodovi so okrogle ali jajčaste oblike, veliki šest do deset milimetrov, in imajo dve do tri koščice. Za sušenje nabiramo liste in cvetove, jeseni pa rdeče plodove. Cvetove nabiramo, preden se odprejo, da jim med sušenjem ne odpadejo listi.Zasaditve v loncih za teraso ali vhod
VRT
Cvetlične zasaditve v loncih imajo prav poseben čar – so mobilne, prilagodljive in vedno znova ustvarjajo nove zgodbe, kjer koli jih postavimo. Na vhodu prijazno pozdravljajo obiskovalce, še preden potrkajo na vrata. Na terasi pa ustvarijo sproščeno domače vzdušje. Ali je lahko še kaj lepšega kot trenutek, ko se zlekneš na terasi, obdan z barvitim poletnim cvetjem uživaš v prijetni družbi prijateljev ali pa preprosto sam v tišini.
Kadar imamo na terasi dovolj prostora, si zamislimo več cvetličnih zasaditev, ki bodo v loncih enake oblike in barve, vendar v različnih velikostih. Uporaba enotnih loncev ustvari urejen videz, ki prostoru doda občutek reda in prefinjenosti. Hkrati pa igra različno velikih loncev, postavljenih drug ob drugem, deluje razgibano. Zasaditve v skupinah torej ustvarijo enotnost z razgibanostjo.
-
Paradižnik in druge plodovke spadajo med najbolj lačne na vrtu. So velike rastline z veliko plodovi, zato potrebujejo ogromno hranil za pravilno rast, razvoj in seveda veliko okusnih plodov.
Ker je sezona za plodovke zelo dolga, potrebujemo kakovostno sadiko, zdravo in primerne velikosti. Sadika naj bo visoka okoli 30 centimetrov, deblo debelo in čvrsto, listi temno zelene barve in enakomerno razporejeni po celi rastlini. Če opazimo rjave lise, pege na deblu ali listih, jo raje zavržemo. Pretegnjene sadike ali sadike z dolgim steblom posadimo globlje ali celo položno v zemljo. Ob sajenju in vsaj še enkrat v sezoni vse sadike zalijemo s kombinacijo simbiotskih bakterij in rdečih morskih alg. Tako zmanjšamo šok ob presajanju, hkrati pa pripomoremo k večjemu koreninskemu sistemu in s tem močnejši rastlini.
-
VRT
Zadnji teden v maju bo – tako kot že desetletja do zdaj – potekal Teden gozdov. Gozdarji bodo na različnih dogodkih ozaveščali o pomenu in skrbnem ravnanju z našim največjim narodnim bogastvom.
Kaj pa sploh vemo o slovenskih gozdovih? Pokrivajo 58 odstotkov oziroma tri petine površine Slovenije, po gozdnatosti smo za Švedsko in Finsko na tretjem mestu v Evropski uniji. Prevladujejo listavci, med katerimi je največ bukev, med iglavci pa je največ smrek in jelk. Po podatkih Zavoda za gozdove RS je 77 odstotkov gozdov v zasebni lasti, 20 odstotkov je državnih, preostali pa so v občinski lasti.
Kanadska višnja je idealna za vrt
Kanadska sladka višnja je priljubljen križanec med navadno višnjo (Prunus cerasus) in pritlikavo češnjo (Prunus fruticosa). Ta prezimno trdna vrtna posebnost je nizke rasti, podedovala je tudi dobre lastnosti češnje. Odlikujejo jo odpornost proti boleznim, nizka grmičasta rast in bogat pridelek.
Vrtičkarji jo obožujejo zaradi sočnih plodov, ki so slajši od drugih vrst višenj. Je nizke, kompaktne rasti, sladke plodove pa je podedovala po češnji. V višino doseže do dva metra in se grmičasto razrašča. Rastlina brez težav prenese temperature do –30 stopinj Celzija in več. Zelo je priljubljena zaradi izjemne prilagodljivosti na različne vremenske razmere in dobre rodnosti. Sladka višnja carmine jewel nas na leto nagradi z 10 do 12 kg pridelka. Sorta je samooplodna, zato dodatno opraševanje ni potrebno. Zelo privlačno je tudi njeno cvetenje v maju. Za uspešno vzgojo izberite sončno mesto. Večina vrtnih tal ima pH med 6 in 7, in to grmičasti višnji najbolj ustreza. Najbolje raste, če voda ne zastaja v predelu korenin, primerna je tudi za višje lege in majhne vrtove, saj je nizke rasti.