Vrt
Najprej v naravo, nato pa domišljiji prosto pot
,
Adventni venček je eden najpogostejših motivov, ki jih povezujemo z decembrskimi prazniki. Venec, spleten iz rastlinja, s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje, se je v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja.
Praviloma je venček okrogle oblike – krog simbolizira večnost, zelenje pa novo in večno življenje ter upanje. Svetloba, ki prihaja od sveč, kristjane opominja, da je Jezus luč sveta. Prva simbolizira pričakovanje ali upanje, druga je simbol za mir, tretja sveča simbolizira veselje, zato je ponekod rožnate barve, četrta sveča pa predstavlja ljubezen. Ponekod postavijo še peto svečo, ki pa je vedno bele barve, imenujejo jo Kristusova sveča.
-
Vrt
Vsako leto na novo urejamo grobove, včasih jih je treba popolnoma obnoviti in na novo zasaditi. Če želimo, da bo cvetlična zasaditev dobro vraščena pred praznikom vseh svetih, se za urejanje odločimo čim prej.
Pri popolni zasaditvi groba najprej odstranimo propadle ali preraščene rastline. Zemljo dobro prerahljamo in odstranimo morebitne stare korenine. Dodamo svež zemeljski substrat, da imajo nove sadike že od začetka dovolj hranil za dobro ukoreninjenje. Izbrane rastline postavljamo po zemlji toliko časa, da smo z razporeditvijo zadovoljni, šele nato jih vzamemo iz lončka in posadimo. Če so korenine močno prepletene, jih previdno razrahljamo s prsti ali škarjami, da omogočimo rast novim. Na grobu, ki potrebuje le osvežitev, pa zamenjamo propadle enoletnice s cvetočimi mačehami ali pa dodamo jesenske lepotice.
-
Preverite, ali je vaša sliva okužena z zelo nevarno boleznijo, in hitro ukrepajte. Predstavljamo pet sort sliv, ki so odporne proti šarki, so manj dovzetne za monilijo, rjo ter druge težave in jih lahko sadimo povsod v Sloveniji.
Virus šarke je najbolj nevarna karantenska bolezen. S sajenjem odpornih sort sliv preprečujemo širjenje te bolezni na breskve, nektarine, marelice, mandlje in neodporne sorte sliv in češpelj. Okuženo drevo dokaj hitro propade. Če je okuženo, ga je treba čim prej odstraniti z vrta ali nasada in posaditi novo, zdravo in odporno rastlino. Predlagamo, da posadite več različnih sort in si tako zagotovite zdrav pridelek sliv od septembra do oktobra. Vse sorte, ki jih priporočamo, gredo od koščic in jih uvrščamo med češplje.
Novost – posebna zaščita sveč proti dežju
Pri Svečarstvu Jurkovič uvajajo pri večini svojih modelov nagrobnih sveč zaščito proti dežju – RAIN STOP. Gre za posebno izdelavo lončka sveče, ki preprečuje vdor vode v gorilno maso. To zagotavlja, da sveča gori bolj zanesljivo, četudi dežuje oziroma sneži. Vplive različnih zunanjih temperatur so že rešili s kombinacijo primernih parafinov in stenjev, vse do zdaj pa je bilo težko izključiti negativen vpliv padavin.
V čem je novost oziroma posebnost novega lončka?
Rastline, ki nas spominjajo na počitnice
Vrt
Večina rastlin, ki jih največkrat srečujemo v Istri in Dalmaciji, ne izvira z mediteranskega območja, ampak so se zaradi odpornosti proti suši prilagodile podnebnim razmeram. Zaradi nezahtevnosti za vzdrževanje in njihovega atraktivnega videza so zelo priljubljene v parkovnih zasaditvah in okolici turističnih krajev, tudi na domačem vrtu se jih ne branimo.
Agave izvirajo s suhih in polsušnih območij Srednje Amerike in Mehike. Dve najbolj znani vrsti sta Agava americana in Agava mexicana. Ameriška ima velike sivozelene liste, ki so široki in imajo s trni nazobčane robove, nekatere sorte pa imajo robove mesnatih listov obrobljene z rumeno. Zraste do dveh metrov in po velikosti prekaša mehiško. Obe rastlini skrivata v mesnatih listih posebna tkiva, katerih sposobnost je shranjevanje vode za sušna obdobja. Iz nje pridelujejo agavin sirup.
Posebne motike za lažje delo na vrtu
Ali vas zanima, katera motika za odstranjevanje plevela na vrtu je najbolj uporabna? Dobra motika olajša okopavanje in omogoča delo brez bolečin in v pokončni drži. Vse več vrtičkarjev uporablja posebno ročno frezo za okopavanje medvrstnega prostora med rastlinami in nihajno ter rezalno motiko za kirurško natančno okopavanje.
Motika za plevel je najučinkovitejša, če jo uporabljamo redno in po močnejšem dežju ali globokem namakanju. Najbolje je, da okopavamo na vsakih deset dni, da se znebimo plevela že v začetku rasti. Vrtičkarji obožujejo motiko, ki omogoča delo brez bolečin in v pokončni drži. Ali ste vedeli, da nihajna motika okopava sedem- do desetkrat hitreje kot navadna motika? Rezalna motika pa omogoča kirurško natančno okopavanje. Nihajna motika Pepa ima zelo kakovostno in robustno rezilo, ki omogoča hitro in učinkovito delo.
-
Vrt začnemo pripravljati na jesen in zimo v drugi polovici avgusta in nadaljujemo v septembru. Za dober pridelek upoštevamo kolobar, ker bo zemlja le tako pripravljena na naslednjo sezono.
Jesenske solate bomo porabljali jeseni, saj smo jih sejali ali sadili že avgusta. Lahko vse do začetka septembra, seveda kot sadike. Zimske sorte solat pa so v tem času, torej v začetku jeseni, aktualne za vzgojo sadik in sejanje. Pozorni moramo biti na temperature, saj je september lahko kar topel mesec.
Do jeseni so mnoge gredice na vrtu izpraznjene in glede na prejšnje vrtnine se odločimo, ali bodo primerne za vzgojo solate ali ne. Ne sejemo ali sadimo solate tam, kjer je že prej bila solata ali špinača ali blitva ali peteršilj. Na mesto, kjer so bile plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec), metuljnice (grah, fižol, bob), jih lahko sadimo. Ne pretiravamo z dognojevanjem, saj pretirana rast lahko škoduje zimskim solatam. Če bodo imele preveliko listno maso, bodo zunanji listi v času dežja in pod snežno odejo začeli gniti. Za zimsko vzgojo uporabljamo mehkolistne in krhkolistne sorte ter berivke in rezivke.
-
Na starem visokem električnem A-drogu v Gornjem Lenartu imajo svoje domovanje bele štorklje že dolgo vrsto let. Vsako leto vzredijo nekaj mladičev in tudi letos so štiri nadobudne štorkljice prikljuvale na svet v velikem gnezdu, ki ga vsako leto dograjujejo s suhimi vejami, tako da je postalo zares gromozansko.
Starša sta jim z dneva v dan prinašala hrano z bližnjih njiv in travnikov, ki so povečini precej vlažni, tako da je veliko zelenih žab, miši in voluharjev, pa tudi veliko raznih žuželk. Kot vsako leto, je tudi letos nekaj večjih in manjših mladičev. Večji so tisti, ki so se izvalili najprej in takoj postanejo dominantni in dostikrat prestrežejo hrano, ki je bila mogoče namenjena mlajšemu mladiču. Tako se dostikrat zgodi, da najmanjši mladič ne pride do hrane in postaja vse bolj krhek in bolan in tudi ne raste tako, kot bi moral. Včasih se zgodi, da ga večji celo vržejo z gnezda in nekaj podobnega se je zgodilo letos, ko so sosedje onemoglega ubogega mladiča našli na tleh. Pri padcu z gnezda si je poškodoval desno krilo, zato ne more normalno leteti in lahko premaga le kratke razdalje.
V ljubljanskem botaničnem vrtu rastejo preživela drevesa iz Hirošime
Danes mineva 79 let od trenutka, ko je na japonsko mesto Hirošima odvrgle prvo atomsko bombo v zgodovini. Vendar pa ta dogodek ne opominja le na grozote vojne, ampak tudi na moč preživetja in miru, kar simbolizirajo drevesa, ki so preživela to katastrofo in danes rastejo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (UL).
Na pobudo profesorja Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, ter profesorjev Radovana Stanislava Pejovnika in Alenke Malej je Botanični vrt UL zaprosil za semena dvokrpega ginka in japonskega koprivovca.
Rešitev pred radovednimi pogledi
Vrt
V gosto naseljenem okolju je ena izmed rešitev za ustvarjanje zasebnosti zasaditev žive meje. Poznamo zimzelene, listopadne in cvetoče rastline, ki nam bodo omogočale zasebnost, zmanjševale hrup in hkrati ščitile pred prahom.
Priljubljene rastline, ki smo jih dolga leta sadili za žive meje, se bojujejo z boleznimi. Pušpanova rja in pušpanova vešča sta popolnoma uničili nasade na domačih vrtovih kot tudi v mestnih parkih. Samo najizkušenejšim ljubiteljem še uspeva pravočasno uporabiti zaščitna sredstva, da uničijo gosenice, ki imajo kar tri generacije v enem letu. Nič bolje se ne godi z nepravimi cipresami ameriškega kleka Thuya occidentalis. Gliva, ki se naseli vanje, povzroči sušenje iglic, ki se zelo hitro razširi in povzroči propad rastline. V eni večjih madžarskih drevesnic so mi dejali, da pomaga le dosledno sprotno odstranjevanje okuženih in rjavih vejic, da se ustavi širjenje.