Vrt
Kako zavarujemo vrt pred točo in srnami
To najlažje naredimo z mrežo proti toči, ki jo napnemo čez loke za vrt. Tako ščitimo rastline tudi pred poškodbami in srnami, ki na vrtovih v Sloveniji povzročajo vse več škode. Čez loke in mrežo lahko napnemo belo vrtno tkanino in dodatno zaščitimo rastline pred mrazom ali močnim soncem.
Loki za vrt in mreža proti toči ščitijo rastline pred točo in srnami. Ker mreža prestreže del dežja, so v času poletnih nalivov tla manj zbita. V zgodnjem spomladanskem času s pomočjo bele vrtne tkanine vrtnarimo hitreje, saj gojimo rastline v zavarovanih tunelih. Tako so občutljive vrtnine tudi bolj varne pred pozebo. V poletnem času pa z belo vrtno tkanino senčimo poletne setve in sadike. Na ta način bomo porabili manj vode za zalivanje. Podaljšujemo lahko tudi sezono vrtnarjenja v jesenskem času.
Je dopust težava za okrasne rastline ali ne?
Vrt
Prihaja čas poletnih dopustov in odsotnosti od doma. V pričakovanju se odpravljamo na morje, doma pa ostanejo okrasne rastline, ki pogosto zaradi pomanjkljivega zalivanja in prehranjevanja propadejo. Odpadlo cvetje ni več okras našega doma.
Da bi čim lažje prebrodili to stresno obdobje za okrasno rastlinje, moramo iskati nova pota, ki nam jih ponujajo izdelki z dolgodelujočim sproščanjem. V veliko pomoč so nam pri tem gnojilne palčke. Zakaj? Njihova izdelava in uporabljene surovine so takšne, da omogočajo dolgotrajno prehranjevanje. Tako se lahko mirno odpravimo na oddih. Samo še vprašanje zalivanja moramo rešiti.
S kavno usedlino nad polže in uši
Ali ste vedeli, da kavna usedlina ne ustreza polžem in jih učinkovito odvrača? Hladno kavo redčimo z vodo in z njo škropimo proti ušem. Kavna usedlina je tudi odlično domače gnojilo za vrt in rože, lahko pa jo uporabimo tudi kot zastirko.
Okrog posameznih sadik solat, zelja in drugih vrtnin lahko naredimo obroč iz tekoče kavne usedline in tako oviramo pohod požrešnih polžev. Polžem kofein, ki moteče deluje na njihov živčni sistem, ne ustreza, zato se ga izogibajo. Najbolje deluje, če ne dežuje, saj se v tem primeru ne redči in izpira. Večje količine suhe kavne usedline lahko posipamo po mejnih območjih zelenjavnega vrta in polžem preprečimo dostop na vrt. Polži se največkrat zadržujejo v visoki travi, pod grmovnicami in gostim rastlinjem.
-
Pogost škodljivec na domačem vrtu je bramor. Precej velika in lačna žuželka, ki hitro uniči naš pridelek. Če se ga hočemo znebiti, je pomembno bramorja uničevati vsako sezono.
Bramor je nevaren prav vsem rastlinam tako na zelenjavnem vrtu kot tudi na okrasnih gredicah. Prehranjuje se s koreninami, koreni, gomolji, kalčki in tudi mladimi listi. Največkrat se zgodi, da rastline popolnoma uniči, in jih lahko samo še zamenjamo z novimi. Najraje se zadržuje in povzroča škodo v zemlji, ki je gnojena z domačim nepresejanim hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Njegovo prisotnost opazimo po preritih gredah, obgrizenih ali popolnoma pojedenih koreninah, gomoljih ter značilnih manjših rovih. Ti rovi so za prst veliki in lahko vodijo po vsem vrtu.
-
Vrt
Zaradi neurij z vetrom in točo grozijo poškodbe sadnemu drevju in vrtninam: stolčeni in polomljeni listi, polomljene veje, poškodovani plodovi. Vse to so poleg suše, toplote in vlage idealni pogoji za razvoj bolezni. Kaj lahko storimo?
Toče se ubranimo s protitočnimi mrežami, če jih nimamo, imamo na razpolago zelo dober preparat Regenerin. Z njim rastline in listje poškropimo tri- do štirikrat na vsakih pet dni. Če je toča listje popolnoma stolkla in so ostala samo stebla, pa rastline z Regenerinom zalijemo od tri- do petkrat na vsakih pet dni. V tem primeru je lahko pripravek nekoliko močnejši, vendar ne pretiravajmo. Če bomo dosledni, se bodo rastline, drevesca pa tudi trta obrasli. Že v dveh, treh tednih lahko pričakujemo nove poganjke.
Okrasni vrt ob počitniški hišici
vrt in dom
Osamljene lokacije v naravi so sanjsko zatočišče za vse, ki želijo pobegniti od vsakdanjega vrveža. Žal so okrasne rastline prava poslastica za gozdne obiskovalce, predvsem za divjad. Zato izberemo tiste, ki so jim manj privlačne.
Rastline, ki imajo dlakave liste, ali rastline, ki v steblih zadržujejo mlečni sok, so za živali strupene. Z njimi lahko ustvarimo moderno zasaditev v hladnejših vijoličastih tonih. Cineraria maritima in Senecia candicans 'Angel Wings' (na fotografiji 1) sta nenavadni atraktivni rastlini s sivim poprhom, ki dodata zasaditvi posebno noto. V milih zimah prezimita in sta čudovita popestritev na gredicah. V kombinaciji z belo gauro in drobnocvetnim mlečkom se lepo dopolnjujeta z modrimi odtenki salvij in scabiose. Večina rastlin v tej nasaditvi je divjadi nezanimiva.
-
Vrt
Tradicionalne okrasne rastline smo pogosto srečevali na terasah in vrtovih naših babic. V preteklosti so veljale za zahtevne rastline, ki so jih rade napadale uši, a so novejši hibridi veliko odpornejši.
Prve fuksije so odkrili evropski raziskovalci v 17. stoletju in izhajajo s Karibov, Srednje in Južne Amerike. Ime je dobila po nemškem botaniku Leonhartu Fuchsu. V 19. stoletju so žlahtnitelji ustvarjali raznolike nove sorte z dvojnimi cvetovi v različnih barvah. Rod obsega kar 110 vrst, hibridov in ogromno kultivarjev. Leta 1938 so ljubitelji v Angliji ustanovili nacionalno združenje fuksij (National Fuchsia Society), ki je igralo ključno vlogo pri promociji in razvoju hibridnih sort. Zato lahko sadimo fuksije z izboljšanimi lastnostmi, kot je odpornost proti boleznim in ekstremnim vremenskim razmeram, ter novimi estetskimi lastnostmi. Raznolika rast od pokončne, polviseče do kompaktne jim daje veliko uporabno možnost, ker privabljajo metulje in kolibrije, ti pa prispevajo k živahnosti vrtov.
-
Tudi če nimamo vrta, lahko zelo enostavno vzgajamo zelenjavo na balkonu ali terasi. Potrebujemo le dovolj velik lonec, kakovostno zemljo in sadike. V mesecu maju si tako posadimo paradižnike.
Najprej pripravimo lonce. Če smo jih uporabljali že prej, jih najprej izpraznimo ter očistimo. Po potrebi jih tudi razkužimo, sploh če so se pojavile kakšne rastlinske bolezni. Imejmo v mislih, da morajo imeti podstavek, če bodo na prostem. Tako bomo enostavno odlili odvečno vodo po močnem dežju. Lonec naj ima vsaj 40 cm premera in naj bo visok vsaj 30 cm, kajti večji lonci bolje zadržujejo vlago in hranila. Nato ga napolnimo s kakovostno zemljo za paradižnike.
Kako lahko pomagajo aminokisline
vrt
Temperature in vlaga pa so idealni pogoji za razvoj rastlinskih bolezni. Strune in polži so že prilezli v zgornji sloj (15 cm) zemlje, v kateri bodo uspevale vrtnine. Če smo pravočasno vdelali Strunal kot gnojilo in sredstvo za zatiranje strun v zemljo, nam bo lažje. Proti polžem pa za bio pridelavo uporabimo Ironmax, saj je registriran v ta namen in tudi zelo učinkovit. Njegov bratranec Metarex je še učinkovitejši, saj učinkuje tudi en mesec kljub vlažnemu vremenu, vendar zanj potrebujete izkaznico.
Enostavno kolobarjenje v rastlinjaku
.jpg)
Predstavljamo vam načrt za zasaditev domačega samooskrbnega rastlinjaka. Kolobarjenje v rastlinjaku je povsem enostavno, če obdelovalno površino razdelimo na štiri enake poljine in jih zasadimo s predposevkom, glavnim posevkom in naknadnim posevkom.
V rastlinjaku nikoli ne gojimo samo paradižnika in paprike. Predstavljamo rešitev za kolobarjenje v neogrevanem rastlinjaku, ki je velik 6 x 8 metrov. Rastlinjak te velikosti je tudi najboljši za vrtičkarje, ker se spomladi in poleti ne segreje premočno, jeseni in v zimskem času pa zadržuje več toplote, kar omogoča prezimitev naknadnega posevka. Rastlinjak razdelimo na štiri enake dele in jih poimenujemo poljina 1, poljina 2, poljina 3 in poljina 4. Prva poljina se v naslednjem letu premakne na mesto poljine 4. Poljina 4 se premakne na mesto poljine 3, poljina 3 se premakne na mesto poljine 2, poljina 2 pa na mesto poljine 1. Na ta način bomo v štirih letih rotirali vse poljine v rastlinjaku in upoštevali štiriletni kolobar. Enako delamo tudi na vrtu.