-
Dan za spremembe je največja vseslovenska prostovoljska akcija pod okriljem Slovenske filantropije, ki bo jutri, 10. aprila, potekala že dvanajstič zapored. Letošnje geslo je Premagajmo osamljenost, saj je poudarek na dejavnostih, ki naj bi vsaj za en dan zmanjšale občutek osamljenosti in krepile povezanost med posamezniki v skupnosti.
Akcije, ki jih pripravljajo vrtci, šole, knjižnice, humanitarne organizacije in različna društva, bodo potekale v več kot sto krajih po vsej državi. Zaradi ukrepov bodo delno potekale na spletu, številne aktivnosti v živo pa bodo organizacije izvajale vse do konca meseca aprila.
Najnižja letos uveljavljena pokojnina dobrih 260 evrov
Svet pokojninskega zavoda je včeraj sprejel sklep po katerem najnižja pokojnina, uveljavljena letos, od 1. januarja znaša 260,61 evra. Nadomestila za invalidnost, nastalo letos, pa se od letošnjega januarja odmerijo najmanj od osnove v višini 563,86 evra.
Najnižja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine od 1. januarja znaša 947,67 evra, najvišja pokojninska osnova pa 3.790,68 evra.
Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije za invalidnost, nastalo letos, se odmeri največ v višini 2.255,45 evra. Del vdovske pokojnine, uveljavljen od 1. januarja, znaša največ 110,88 evra, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljeno v istem obdobju, pa največ 2.255,45 evra.
-
Nalezimo se dobrih navad - cepimo se je slogan kampanje za povečanje precepljenosti starejših proti covidu-19, ki so jo skupaj oblikovali Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za zdravje in Urad vlade RS za komuniciranje. V njej poudarjajo, da cepljenje predstavlja najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša okužba.
Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, vendar pa izkušnje kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.), opozarja stroka. Zato so kronični bolniki in starejši od 60 let med tistimi skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporočajo cepljenje.
Svetovni dan zdravja za bolj pravičen in zdrav svet
Svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen najbolj aktualni javnozdravstveni temi - kako svet po pandemiji covida-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja, da bo bolj pravičen za vse in da bodo vsi ljudje in vse družbe uživali več zdravja in blaginje, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Dodajajo še, da bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih. Prizadevajo si, da bodo znali argumentirati potrebne ukrepe za izboljšanje stanja z različnih vidikov, denimo ekonomskega in socialnega. Želijo si, da bi njihove ugotovitve čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki na različnih ravneh vplivajo na zdravje in blaginjo pri posameznih skupinah prebivalcev.
Sedemdesetletnica TMS na spletu
V soboto, 3. aprila, bo minilo 70 let od ustanovitve Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), za javnost pa je vrata prvič odprl 25. oktobra leta 1953. Jubilej so želeli v muzeju v Bistri ter v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu proslaviti s prazničnim programom, ki so ga poimenovali Praznujmo Skupaj!, zaradi zaprtja države pa bodo praznovali po spletu.
Med drugim bo na ogled film, ki bo ponudil vpogled v preteklost in sedanjost muzeja, v katerem predstavljajo dosežke s številnih področij znanosti in tehnike.
Preteklost je bolj negotova kot prihodnost
Spomin je pomemben sestavni del identitete posameznika ali družbe. Če nimamo spomina, ne vemo niti, kdo smo in od kod prihajamo. In če ne vemo tega, ne vemo niti, kam gremo, meni prof. dr. Božidar Jezernik, profesor etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vendar je spomin tudi muhast – ali pa takega vzamemo kot izgovor, da ljudi, ki smo jih nekoč slavili zaradi njihovih dosežkov, sčasoma kar pozabimo. S sogovornikom zato obujava spomin na nekatere zgodovinske dogodke in osebnosti, ki si zaslužijo več pozornosti.
-
Ljuba Brajnik je upokojena profesorica zgodovine iz Naklega, ki izdeluje slike iz posušenega cvetja. Kot pravi, nikoli ni imela občutka, da ima smisel za ustvarjanje. Ko pa se je zaradi bolezni predčasno upokojila, je veliko časa preživljala v naravi, nabirala lepe liste in rože ter izdelovala čestitke. Deležna je bila številnih pohval, in to jo je spodbudilo, da je začela ustvarjati še slike. Nabrane rože in liste shrani med časopisne liste, ki jih obteži, potem pa jih po občutku razporeja in lepi na podlago. Motivi nastajajo sproti, v cvetje je oblekla tudi fotografije z modnih revij iz začetka stoletja. Iz rož je ustvarila celo motiv kranjske klobase za občinski praznik v Naklem, nekaj zelo lepih slik pa je nastalo iz različnih drobnih semen. Na koncu slike premaže s posebno smolo, da dolgo zdržijo pod steklom.
-
Prvega aprila 1902 so za promet odprli odsek železniške proge Trst–Koper–Buje, 15. decembra pa je vlak zapeljal vse do Poreča. Ozkotirni progi so domačini rekli Istrijanka ali vinska oziroma vinogradniška železnica, zdaj je bolj znana kot Parenzana (Porečanka).
V Mariboru je 4. aprila 1883 zasvetila prva električna žarnica na Slovenskem. S 36 žarnicami so razsvetlili Scherbaumov parni mlin. To se je zgodilo le štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko. A do množične uporabe elektrike je bilo še dolgo, saj je bila za večno ljudi predraga.
-
V domu starejših občanov ni slabo
Zajadrala sva v deveto desetletje. Preživela sva lepote in tudi tegobe najinega življenja. Otroci so odrasli, ustvarili so si svoje življenje. Midva sva onemogla, delo pa tudi zdravje sta nama prva ponagajala. Otroci, ne, niso naju zapustili, pomagajo po svojih močeh. A življenje sva jim podarila, da ga oni živijo zase.
Ker sva onemogla, se je mož preselil v dom starejših občanov. Ni bilo lahko, zelo je bolelo, a vseeno, dobro, da so ti domovi. S težkim srcem sem ga šla obiskat, nelagodno sem se počutila. Solze so obema zameglile oči. A ne za dolgo. Glej ga šmenta, mož je postajal dobrovoljen. Pravi, da lepo skrbijo zanj, so prijazni, ga ne »sekirajo«, kot sem ga jaz včasih doma zaradi utrujenosti in nemoči. Kar naprej je govoril, da ne pride več domov. Mi pa smo se oddahnili, ker je bil zadovoljen v domu.
-
Šola za starejše
Pandemija je razkrila, da bi se pri nas morali starejši končno začeti učiti. Še malo, pa bodo po cestah vozili avtomobili brez voznikov, kupovati ali plačevati pa bo mogoče samo še po spletu ali s telefonom v roki. Pravkar se evropske banke dogovarjajo, da bodo uvedle spletni evro, kakšne bodo spremembe, ko bo to postalo uveljavljeno plačilno sredstvo, se še nihče ne zaveda.
Čas se vse hitreje spreminja. Splet vse bolj spodriva papir. Tudi besednjak se je spremenil. Poslušalce po radiu pozivajo, naj napišejo elektronsko pismo z vprašanjem, spletni naslov oddrdrajo tako hitro, da ga marsikateri sploh ne razumejo, kaj šele da bi poslali vprašanje po spletu. Mnogi ljudje ne vedo, za kaj gre, ko jih napovedovalec povabi, naj oddajo ponovno poslušajo v radijskih podkastih. Še huje je pri plačevanju položnic. Pred bankami in pošto se sredi meseca vijejo dolge vrste čakajočih z maskami, da bi plačali položnice, tisti pa, ki živijo v manjših krajih, kjer so postale banke in pošte redke kot kurji zobje, pa ne razumejo, kaj se jim je zgodilo in zakaj.
