Do kdaj bodo upokojenci še tako potrpežljivi?
Ko je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, največja sindikalna centrala, nekaj let po osamosvojitvi poleg drugih ustanovila tudi poseben sindikat upokojencev, se je začudeno dvignila marsikatera obrv. Zdaj, skoraj trideset let pozneje, se je to izkazalo za zelo daljnovidno. Pravočasno so se zavedeli, da se bo treba bojevati proti zmanjševanju pravic starejših. Danes je mogoče reči, da je pretežni del upokojencev – slaba tretjina prebivalstva – v marsičem odrinjena, celo diskriminirana populacija.
-
Različne skupnostne oblike bivanja starejših oseb so v tujini znane že desetletja, pri nas pa si počasi, a vztrajno utirajo pot. Predstavljamo tri primere stanovanjskih skupnosti, ki dobro delujejo. Objekti so v lasti občine oziroma mesta, upravljajo pa jih neprofitne organizacije, zavodi ali zadruge.
Prilagojeno stanovanje na Dunaju v mirnem predelu mesta z razgledom na Donavo, in sicer v zgornjem nadstropju prenovljenega bloka, je namenjeno bivanju samostojnih starejših oseb. V stanovanju, ki je last mestnega stanovanjskega sklada, upravlja pa ga nevladna organizacija Samariterbund, je osem samostojnih sob velikosti od 20 do 30 m² z lastno kopalnico in balkonom. Stanovalci si delijo prostorne skupne prostore, to so velika moderno opremljena kuhinja, svetla jedilnica, ki služi tudi kot dnevni prostor, knjižnica, TV-kotiček, shramba,...
Vključevanje starejših v elektronske e-storitve
Medtem ko se v elektronsko razvitem svetu intenzivno pripravljajo na širok obseg umetne inteligence, ki prevzema delo in odločitve na mnogih do zdaj nepredstavljivih področjih, se pri nas ubadamo z vključevanjem starejše generacije v e-storitve. Mladim je jasno, da položnic ne plačujejo na pošti ali banki, ampak vse opravijo s telefonom, a pri nas je težko prepričati upokojenko o prednostih naročanja prehrambnih izdelkov in čistilnih sredstev na dom prek internetnih strani, ki jih imajo vse večje trgovine. Toda vedno so izjeme in vedno se najde nekdo, ki odpre pot in je prvi, ki orje ledino.
-
Za slovenske zmage
Najbrž ni preveč tvegana napoved, da bi se slovenski državljani tudi v sedanjih razmerah večinsko odločili za članstvo naše države v Evropski uniji. Morda bi bilo število podpornikov take odločitve nekoliko manjše kot leta 2003, vendar še zmeraj dovolj prepričljivo. K takemu prepričanju nas spodbuja dejstvo, da so se gospodarske razmere v državi tudi zaradi članstva v skupnosti evropskih narodov in držav vendarle izboljšale. Drži, lahko bi dosegli več, vendar so za neuspehe krivi predvsem naši politiki. Ti so namreč brez treznega razmisleka prepogosto sledili »priporočilom«, ki so v naše družbene in gospodarske razmere vsiljevala rešitve, ki so bolj kot nam koristile»priporočiteljem«. No, lahko se tolažimo z dejstvom, da bi bilo najbrž še slabše, če bi ostali zunaj Evropske unije. Tudi na povsem osebni izkušnji lahko ugotovimo, da živimo bolje tudi zaradi vključenosti naše države v evropske gospodarske in politične tokove.
-
Brezgotovinska Kitajska
Svet se je spremenil, ljudje in ustanove so povezani le virtualno, kupujejo in plačujejo obveznosti, ne da bi stopili iz hiše. Plačevanje s plačljivimi karticami je že prehitelo manj zapleteno mobilno poslovanje. Seveda ima pri tem največji interes država, ki pridobi popolno kontrolo nad državljani, hkrati zagotavljajo, da s kontrolo lahko preprečijo delo na črno, organizirani kriminal in davčne utaje.
Kitajska je prehitela vse, blizu ji je morda le Indija, države v Evropi pa ji v hitrem teku sprememb lahko samo gledajo v hrbet. Na Kitajskem večina prebivalstva plačuje s telefonsko aplikacijo Wechat – kjer samo ukažeš in se zgodi. Uporaba pametnega telefona ali pametne zapestne ure se je razširila, več kot 583 milijonov Kitajcev vsak dan uporabi mobilno banko.
-
Super Hilda na fotografijah
Še do 21. maja je v Galeriji Kresija na Stritarjevi ulici v Ljubljani na ogled razstava mlade fotografinje Urše Premik, ki se sicer ukvarja z modno fotografijo, njena tokratna »manekenka« pa je kar njena babica Hilda, 84-letna upokojena učiteljica iz Griž pri Žalcu.
Projekt nastaja že od leta 2013, ko je Urša svojo babico začela fotografirati ob različnih priložnostih, v zadnjih letih pa se tega loteva načrtno in ob podpori širše ekipe. Tako lahko opazujemo babico, ki se s pomočjo stilistov preobrazi v pravo modno ikono, zato ni čudno, da razstava nosi naslov Super Hilda (na fotografiji na sredini je tudi Jasna Jernejšek).
-
Dunaj slovi kot mesto, ki ponuja meščanom dobre pogoje za življenje. Skoraj dve tretjini stanovanj sta najemniški, ki jih mesto oddaja po ceni, primerni za najemnike. Javni prevoz je ugoden in cenovno dostopen. Njihova socialna politika zajema vse skupine prebivalstva. Posebno skrb namenjajo starejšim meščanom.
Da imajo vsi ljudje – ne glede na dohodek – kar najboljšo oskrbo in podporo, skrbi Socialni sklad Dunaj (Fonds Soziales Wien, FSW). »Sklad ima lastna sredstva, zbrana za dolgotrajno oskrbo in nego na državnem nivoju, iz državnega in mestnega proračuna in prispevkov uporabnikov. Avstrija namenja 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda za dolgotrajno oskrbo ranljivim skupinam ljudi, ki so potrebni pomoči,« nam pove Roland Haller. Stroške za posameznika določijo glede na višino njegovega dohodka, že uveljavljene socialne pomoči (najpogosteje je to najemnina za stanovanje), dodatka za nego in obsega pomoči, ki jo potrebuje. V povprečju posameznik prevzame dvajset odstotkov stroškov, sklad FSW pa krije osemdeset odstotkov stroškov pomoči.
-
STARANJE V SLOVENIJI
V rubriki Staranje v Sloveniji si zadnje mesece ogledujemo podatke o staranju v družini. S kom živimo prebivalci Slovenije, ki smo stari nad 50 let, kako z njimi shajamo, kaj pri družinskem sožitju potrebujemo, kaj zmoremo, kaj hočemo? Prejšnji mesec smo se mudili ob dejstvu, da se jih največ stara z zakoncem. Za starost ni boljše naložbe, kot je učenje lepšega partnerskega odnosa. Za to so danes boljše možnosti, kakor so bile kdaj koli do zdaj. Obetavna priložnost! Tokrat poglejmo podatke o staranju z odraslimi otroki. Tudi ti kažejo isto smer – učenje lepših odnosov je najširša pot v lepše staranje.
Probleme starejših je treba reševati celovito
STARANJE V EVROPI
Ko govorimo o položaju starejših, nas ne zanimajo le medicinski oziroma zdravstveni kazalniki, temveč tudi njihov gmotni in socialni položaj. Zadnji pa je močno povezan s pojmom izključenosti.
Socialna izključenost se navezuje na oddaljevanje od socialnega okolja, katere rezultat je izolacija posameznikov in skupin iz glavnih priložnosti, ki jih ponuja družba. Gre za relativen pojem, saj se položaj posameznikov gleda v določenem času, relativno na druge posameznike v družbi in pričakovanja glede priložnosti, ki jih ta družba ponuja. V okviru evropske mreže za indikatorje družbene kakovosti so kot področja socialne izključenosti opredelili državljanske pravice, trg delovne sile, zdravstvene, kulturne, finančne, socialnovarstvene, izobraževalne in stanovanjske storitve in socialna omrežja.
-
Slovenska karitas že enajsto leto vabi k podpori in sodelovanju v akciji Pokloni zvezek, ki bo potekala po osnovnih šolah in vrtcih. Zbrati želijo čim več zvezkov za socialno ogrožene otroke.
Otroke, starše, stare starše in druge sorodnike pozivajo, naj poklonijo nov velik črtan zvezek. Dobili bodo tudi posebno razglednico, na katero bodo otroci napisali misel ali pozdrav za tistega, ki bo prejel zvezek.
Zbrane potrebščine bodo škofijske Karitas čez poletje razdelile socialno ogroženim otrokom. V lanskem letu je po vsej Sloveniji šolske potrebščine dobilo 11.123 osnovnošolcev, kar je skoraj za 370 razredov otrok. Samo zvezkov so razdelili več kot 29.000.
