Anketa

Sogovornike smo vprašali, kakšna darila so jim všeč in kaj sami podarjajo. 

 Drr. Francka Premk, filologinja, Ljubljana: »Zelo sem vesela, če dobim lepo zavito darilo. Okrasitev ima določen pomen, a je tudi skromnejše in enostavnejše zavito darilo lahko lepo. V zadnjih letih so v uporabi darilne vrečke, kar je bolj enostavno. Ni vseeno, kako darilo izročiš. Odnos je pomembnejši od vrednosti. Pomembno je, da je dano iskreno. Žal sama pri zavijanju ne blestim, bi si pa želela, da bi mi to bolje uspevalo. Obdarujem pa iz srca.«

Pesem na dan drži demenco stran

Stari Grki so knjižnice opisovali kot zdravilišča za dušo. Soran iz Efeza, grški zdravnik, je maničnim pacientom predpisoval tragedije in depresivnim komedije, Aristotel pa je o poeziji pisal, da na jedrnat način pove, o čemer ne govorimo v vsakdanjem jeziku. Poezija je še danes učinkovito orodje v terapiji pri pacientih s kognitivnimi motnjami, prav tako so dokazali njene pozitivne učinke pri starejših, ki se soočajo z demenco. V Journal of Poetry Therapy Martin Wexler ugotavlja, da pomnjenje pesmi pomaga pri preprečevanju demence in...

Aktualno

Pomagati osamljenim, se z njimi pogovarjati, prisluhniti njihovim spominom, se z njimi sprehajati, jim kaj malega postoriti, se z njimi poveseliti in življenje pogledati s sončne strani; vse to zajema družabništvo, ki se postopno razvija tudi pri nas. Družabništvo bogati življenje starejših, družabnike pa osrečuje njihovo zadovoljstvo.

O družabništvu starejšim se premalo piše in govori, meni Ana Višnikar, ustanoviteljica Družabnika, saj si marsikdo ne predstavlja, kaj to sploh je. Če na kratko povzamemo, bi družabništvo lahko opisali kot pomembno obliko pomoči starejšim, ki s pogovori in pomočjo pri določenih opravilih predstavlja čustveno podporo starejšim, dviga motivacijo in kakovost njihovega bivanja, pomaga vzdrževati vitalnost, hkrati pa je tudi pomoč njihovim svojcem. Vsekakor mora biti družabnik zaupanja vreden in odgovoren človek, ki premore veliko mero empatije,...

Aktualno 

Javni prostor, stavbe, potniški promet in spletni prostor morajo biti dostopni vsem. Nesprejemljivo je, če ga ne morejo uporabljati starejši, osebe z različnimi invalidnostmi in oviranostmi, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Če si kot družba želimo ustvariti okolje, prijazno vsem, je treba skupni prostor skrbno oblikovati, odpravljati pomanjkljivosti, osebam z različnimi oviranostmi pa nuditi informacije, ki jim olajšajo uporabo javnega prostora.

Zadnje jim bo omogočila nova državna platforma Zgodba petih prostorov. Zamisel je zrasla iz projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi, ki ga je leta 2016 začel Geodetski inštitut RS. V okviru projekta evidentirajo ovire v zunanjem prostoru in hkrati opozarjajo lastnike ali upravitelje, da ovire odstranijo. To so lahko previsoki cestni robniki, preozki parkirni prostori, nedostopni podhodi, tudi previsok vstop in izstop iz vozil javnega potniškega prometa. Podatke posredujejo invalidske organizacije, ki prek pooblaščenih zaupnikov poročajo Geodetskemu inštitutu, kje se z ovirami srečujejo v praksi. V projekt je vključeno že več kot 100 občin, v katerih lahko s pomočjo pregledovalnika (https://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/) vsakdo preveri, po kateri poti naj se odpravi do cilja, da se izogne oviram.

Prenovljena spletna stran Vzajemnosti

Spoštovane bralke in bralci, v želji, da bo spletna stran revije bolj pregledna in berljiva, smo jo prenovili. Še naprej lahko prebirate   priljubljene rubrike, le videz je nekoliko posodobljen. Priporočamo tudi vsebino v zavihku Koristne informacije, ki smo jo osvežili in dopolnili. Tam najdete kontaktne podatke nevladnih in humanitarnih organizacij, varuhov pacientovih pravic in številnih društev, ki so lahko v pomoč, ko zbolimo ali nekoga negujemo, območnih enot Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno...

Nekoga moraš imeti rad - še posebej lepo je, če je to tudi knjiga. S temi besedami pesnika Ivana Minattija, katerega stoletnice se spominjamo letos, organizatorji vabijo na jubilejni, 40. slovenski knjižni sejem. Odvijal se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od torka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra 2024.

Predstavilo se bo 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe ter gostje iz petih držav, obenem pa se bo zvrstilo več kot 280 dogodkov. Država v fokusu bo tokrat Hrvaška, predstavili bodo predvsem sodobne hrvaške književnike in nekaj ilustratorjev. Mesto v gosteh pa bodo Slovenske Konjice, prav zaradi obeležitve stoletnice pesnika, prevajalca, urednika in akademika Ivana Minattija. Glavno dogajanje bo potekalo na štirih odrih: Glavnem, Pisateljskem, Odru mladih in Pogovorni postaji, ter na petih prizoriščih.

 Tretjo soboto v novembru je mednarodni dan solidarnosti z vsemi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega. V znak sočutja in podpore žalujočim jutri ob 20. uri prižgimo svečko na svojem oknu.

Solidarnostno akcijo že osmič zapored pripravljajo Združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija, Inštitut Rahločutnost in Zavod Med.Over.Net. Letošnje geslo mednarodnega dne je »Sočutna povezanost«, s katerim  pozivajo k zmanjševanju socialne izolacije in osamljenosti svojcev ter s tem h krepitvi njihovega duševnega zdravja. 

 Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je skupaj s Sindikatom upokojencev Slovenije (SUS) opozorila na probleme, ki tarejo slovenske upokojence.

Kot je na novinarsko konferenci dejala predsednica Zdus Zdenka Jan, se mnogim starejšim v naši družbi ne godi dobro. Koalicijski dogovor starejših ne upošteva, zatika se že pri zagotavljanju osnovnih pravic zapisanih v ustavi. Zato je ponovno poudarila, da se zavzemajo za ustanovitev urada za starejše ali pa vsaj zagovornika starejših.

Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zdusu, je poudarila nestrinjanje z določbami zakona za dolgotrajno oskrbo, ki predvideva, da bi upokojenci od julija 2025 plačevali obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od neto pokojnin, delodajalci in delojemalci pa od bruto plač. Poseganje v neto izplačane pokojnine, kot ga določa sistemski zakon, v Zdusu vidijo kot vdor v pokojninski sistem. Če vlada določila ne bo spremenila bodo sprožili ustavni spor, je dodala. Povedala je še, da so ministrstvu za zdravje posredovali številne pripombe na zakon o zdravstveni dejavnosti. Zlasti se ne strinjajo s tem, da se lahko zdravstvene storitve izvajajo tudi na tržni način, kar odpira vrata privatizaciji. Prepričani so, da morajo za vse izvajalce, tudi koncesionarje, veljati isti kriteriji in da je treba krepiti javnozdravstveno mrežo.