-
AKTUALNO
Premalo javnih najemnih stanovanj, previsoke najemnine, prepočasna gradnja novih stanovanj, hkrati pa veliko praznih stanovanjskih enot in prevelikih nepremičnin, ki jih lastniki le stežka vzdržujejo – to so posledice dolgoletnega zanemarjanja celovite stanovanjske politike. Občutijo pa jih tako mladi kot starejši.
Reševanju bivanjske problematike mladih in starejših je bil namenjen peti predsedničin forum, na katerega je predsednica republike Nataša Pirc Musar konec maja povabila predstavnike različnih strok, politike in nevladnih organizacij. Razprava je izhajala iz dveh osnovnih načel: prvič, stanovanje ni le nepremičnina, je dom, in drugič, reševanje stanovanjskega problema ne sme ostati le zasebno vprašanje posameznikov. »Zagotavljanje domov mora postati odgovornost družbe in stanovanjske politike. Ko zagotovimo varen in dostopen dom za vse, krepimo zaupanja vredno družbo, stabilnost in zaupanje v prihodnost. A je stanovanjska politika predolgo postavljala trg pred ljudi,« je poudarila predsednica.
-
MOJ POGLED
Za svoje življenje ste odgovorni sami, zato tega ne prelagajte na druge. Ne verjemite kar vsakomur, ki trosi lepe besede. Anonimni avtor
Nedaleč stran od lokala, v katerem sem sedela, sem zagledala zelo mlado žensko z dojenčkom v mini nahrbtniku. Detece je bilo staro le nekaj mesecev. Mamica je bila čisto drobcena, le trebušček je izdajal poporodne spremembe. Pred seboj je rinila voziček, na njem pa kupe velikih vrečk in vseh vrst prtljage. Detece je dala v avtosedež zadaj in pustila odprta vrata, da je vseskozi kontrolirala, kako je z njim. Nato je začela vestno zlagati prtljago. Videla sem igračke pa stekleničke, pleničke... Mislila sem si, revica je sama prenočila v hotelu.
Stresno in drago preverjanje stanovalcev varovanih oddelkov
AKTUALNO
V Sloveniji naj bi bilo registriranih okrog 45.000 oseb z demenco. Na sprejem na varovani oddelek v domovih starejših jih čaka 3419. Vendar pa je bilo v domovih 16. maja letos po uradnih podatkih ministrstva za solidarno prihodnost na verificiranih oddelkih samo 521 mest, zasedenih pa 532.
Zakon o duševnem zdravju, ki je bil sprejet leta 2008, uveljavljati pa so ga začeli leto kasneje, določa, da lahko oseba z demenco biva na varovanem oddelku doma za starejše s privolitvijo ali brez privolitve. Pogoj, da je oseba z demenco nastanjena na varovanem oddelku, je sklep sodišča praviloma za obdobje enega leta, kdaj tudi samo za pol leta. Ob predpostavki, da je okoli 15 odstotkov demenc reverzibilnih (ko se stanje popravi), je zavrnitvenih sklepov zelo malo. Pri starejših osebah demenca praviloma ni ozdravljiva, najpogosteje gre za alzheimerjevo bolezen. Osebe, ki potrebujejo nastanitev na varovanem oddelku, imajo tako napredovano demenco, da ne morejo odločati o svojih pravicah in koristih, zato o tem odloča sodišče. Drugače je pri konceptu osebnega spremljanja, ko lahko osebo z demenco nastanijo na varovanem oddelku z njeno privolitvijo oziroma odločbo po zakonu o upravnem postopku, kjer lahko uveljavlja sodno varstvo.
Doživljanje smisla je temelj duševnega zdravja v starosti
PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU
Pred nekaj leti sem ob naključnem srečanju spoznal devetdesetletno gospo, ki me je presenetila s svojo vitalnostjo. Bilo je vroče poletje. Povedala je, da gre čez dva dni s prijateljico na počitnice v Dalmacijo. V naslednjih letih sem jo nekajkrat opazil na raznih kulturnih dogodkih. Pred dnevi sem jo srečal v mestu, ko se je s pripomočkom za oporo pri hoji živahno napotila po opravkih. Izmenjala sva nekaj besed. Zaupala mi je, da je stara 96 let. »Izkoristiti moramo vsak dan in se ga veseliti!« je radoživo pripomnila in odšla svojo pot. Pomislil sem, da je najbrž v življenju vedno vedela za pravo pot.
Zlato priznanje za kakovostne odnose
AKTUALNO
Dom za varstvo odraslih Velenje je eden od enajstih domov za starejše v Sloveniji, ki je že leta 2011 vstopil v proces uvajanja modela Kultura usklajenih odnosov (KUO). Pred kratkim pa so prejeli prestižno priznanje zlate stopnje kakovosti, ki potrjuje, da pri njih odnosi niso le del delovnega procesa, temveč srce vsega, kar počnejo.
KUO je sodoben model dela, razvit za domove starejših in posebne socialnovarstvene zavode, ki temelji na človekovem dostojanstvu, avtonomnosti in individualiziranem pristopu. Osnovno vodilo modela je vzpostavljanje kakovostnih odnosov med stanovalci, zaposlenimi, vodstvom in svojci, pri čemer v ospredje postavljajo skladnost med tem, kar posameznik doživlja, in tem, kako ga dojemajo drugi. Takšna skladnost ustvarja okolje zaupanja, spoštovanja in motivacije za delo. KUO poudarja personalizacijo storitev in normalizacijo življenja v domu. Personalizacija vključuje prilagajanje bivalnega okolja željam in navadam stanovalcev, medtem ko normalizacija omogoča življenje, ki je čim bolj podobno življenju pred prihodom v dom.
Ko v drugi dom prideš z veseljem
AKTUALNO
Ali poznate Hišo dobre volje na Goriškem? Njihov program starejšim ljudem z različnimi zdravstvenimi stanji in potrebami omogoča, da lahko ostanejo čim bližje svojemu domu, saj imajo tu možnost deseturne popolne dnevne oskrbe, zelo osebni pristop in vse tisto, kar človek potrebuje za svoje življenje.
Svojci so lahko v tem času povsem razbremenjeni skrbi. »Kar ponujamo mi in je težko doseči kjer koli drugje, je vrstniška družba. Namreč odnosi se dnevno gradijo, saj smo vsak dan skupaj za isto mizo, kar omogoča gradnjo pristnih prijateljskih vezi. Tako postanemo prav kmalu del velike družine in tako rešujemo več težav, ki jih starejši doživljajo. Glavna je vsekakor osamljenost. Pri nas lahko potešijo vse potrebe po druženju, toplini, sprejetosti in ljubezni,« pravi Tina Krog, strokovna delavka v programih Doma upokojencev Nova Gorica. Ta razpolaga s štirimi Hišami dobre volje – v Novi Gorici, Mirnu, Ajdovščini in Komnu. Njihovo osnovno poslanstvo je celostna skrb za starejše, dvig kakovosti življenja starejših in posledično tudi svojcev.
-
Nemogoče potovanje
Potovanje, na katero se je odpravil oktobra 2013, ni bilo podobno nobenemu drugemu. Tega se je Thor Pedersen dobro zavedal, kljub temu pa so bili izzivi, s katerimi se je spopadal na poti, precej večji od pričakovanj. Prepotoval je vse države sveta, ne da bi enkrat samkrat letel z letalom. »Hotel sem narediti nekaj, kar ni uspelo še nikomur,« pravi Pedersen. »Računal sem, da bom za eno državo potreboval povprečno en teden, tako da bi za celotno pot zadostovalo štiri leta, morda celo kakšen mesec manj.
-
Aktualno
Poletni čas je čas počitnic, prostega časa in sprostitve. Največji izziv tega ležernega obdobja je zagotovo za družine z otroki, pa tudi za babice in dedke, ki imajo med počitnicami več priložnosti za stike s svojimi vnučki.
Vendar pa je intenzivnost odnosov odvisna od mnogih dejavnikov. Ker so starši tisti, ki so odgovorni za svoje otroke, tudi odločajo o tem, kako, kje in s kom bodo ti preživljali počitniške dni. Vemo, da so socialni stiki za otroka nadvse pomembni. Vzpostavljanje odnosov z različnimi osebami, pridobivanje novih izkušenj prek različnih načinov vedenja omogočata razvoj v zdravo, samozavestno osebnost, v katero naj bi se otrok razvil. Starši so poleg starih staršev, učiteljev in prijateljev najintenzivnejši in najpomembnejši sopotniki v življenju...
Ko skrb postane bližina: življenje ob osebi z demenco
AKTUALNO
Demenca ni samo kronična napredujoča bolezen možganov – je preizkušnja človeškega odnosa. Ko nekdo v naši bližini začne pozabljati, se spreminjati, izgubljati delčke sebe, ne izgublja le on. Tudi mi okoli njega izgubljamo dotedanje rutine, zanesljivost, besede, ki so nekoč zvenele samoumevno. V takih trenutkih postane vsakdan nekaj povsem drugega, bolj krhek, bolj nepredvidljiv, pa tudi bolj dragocen.
Biti ob osebi z demenco pomeni vsak dan znova iskati ravnotežje med realnostjo in občutki, med utrujenostjo in sočutjem, med željo pomagati in nemočjo, ko nič več ne deluje. A hkrati se v tej skrbi razkriva nekaj globoko človeškega – sposobnost, da smo prisotni tudi, ko razumevanje peša. Da ostajamo ob nekom tudi, ko ne ve več, kdo smo. Ta članek je namenjen vsem, ki skrbite – z rokami, z mislijo, z ljubeznijo. Prinaša vpogled v to, kaj demenca je, kako se kaže, kaj doživlja oseba z demenco in kako jo lahko podpremo. A morda še bolj kot to – želi ponuditi oporo tistim, ki ste vsak dan ob njih. Da veste, da niste sami. In da je tudi vaša skrb – ne glede na vse dvome – vredna priznanja.
Podobe naroda na Gasparijevih razglednicah
Na Krakovskem nasipu v Ljubljani je do konca julija na ogled zunanja razstava Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija.
Pripravili so jo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), kjer je eden najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev delal 20 let kot risar in restavrator. Tako je bil v stalnem stiku z etnografsko tematiko, ki je zaznamovala njegov slikarski opus pa tudi razglednice. Na panojih so povečane razglednice iz zbirke zbiralca Marjana Marinška, ki velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših. Najstarejša je iz leta 1903, na ogled so tudi serija Vojska v slikah ter deklaracijske in plebiscitne razglednice, ki so služile kot propagandno orodje v podporo...
