-
Vgradnja dvigal v večstanovanjskih objektih
V poletni številki naše revije je na strani 14 objavljen članek z naslovom Da ne bi ostalo pri obljubah, ki ga je prispevala ga. Anita Žmahar. Med drugim so tudi koristni predlogi razvijanja koncepta domov, za vse življenje prilagojenih staranju v domačem okolju. Kot na primer vgradnja dvigal v večstanovanjskih objektih. Ker nas je dosti, ki v takih zgradbah že dolgo živimo, mislimo, da bi bilo to nujno tudi zakonsko urediti. Do zdaj sta se te problematike dotaknila le Srebrna nit in SuS (Sindikat upokojencev Slovenije).
Na Dunaju z občutkom za starejše
Aktualno
S kolegico iz novinarske skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana sva po obisku Dunaja ugotovili, da avstrijska prestolnica zelo dobro in odgovorno skrbi za starejše občane. Tam sva v organizaciji »dunajske pisarne« v Ljubljani, točneje Eurocomm-PR Ljubljana, in v sodelovanju s predstavnico Mednarodnih pisarn mesta Dunaj za Vzhodno Evropo in Balkan obiskali domova za starejše, stanovanjsko skupnost starejših in medgeneracijski center.
Mesto Dunaj namenja precej financ za kakovostno življenje najstarejših meščanov. Med drugim ima posebno zvezo Häuser zum Leben (Hiše za bivanje), ki povezuje trideset delujočih domov v vseh okrajih, razen v prvem in osmem. Meščanom omogočajo bivanje v domu v svojem okraju. Če s svojo pokojnino ne zmorejo plačati stroškov oskrbe in bivanja, razliko plača mesto v okviru Dunajskega socialnega sklada (FSW). Domovi so v urejenih, mirnih, zelenih predelih z dobro prometno povezavo, redno jih prenavljajo. Kljub temu mnogi starejši Dunajčani ne želijo v dom. Njim pa omogočajo raznolike oblike pomoči, podporo in nego v družini, varstvenem centru ter najem in dostavo medicinskih pripomočkov ter bolniških postelj, rolatorjev ipd. Ob delovnih dneh jim dostavljajo sveže kuhano hrano, ki jo pripravljajo brez dodatkov, konzervansov in barvil. Izbirajo lahko med osmimi meniji, tudi sladice, lahko pa naročijo tudi »à la carte«.
-
Za slovenske zmage
Naravna nesreča, ki je prizadela našo državo, se je dotaknila domala vsakega od nas. Odziv je bil zares izjemen. Ljudje smo množično priskočili na pomoč sodržavljanom v stiski. Dejansko je celotna družba združila moči, da bi omilila razdejanje. Pomagajo nam tudi sosednje države in Evropska unija kot celota. Zares, v veliki nesreči nismo ostali sami.
Posebej je pomembno poudariti, kako je uspešno delovala Civilna zaščita. Na dramatične dogodke so se njeni sestavni deli odzivali hitro in usklajeno, čeprav vseh posledic naravne ujme ni bilo mogoče preprečiti. Podrti mostovi, pretrgane cestne povezave in električno omrežje, poplavljena polja in zrušeni domovi … Katastrofa je prizadela večino države. In kako se je odzvala oblast? Težko bi ji očitali, da ni takoj prepoznala razsežnosti tragedije, v okviru možnosti, ki jo država ima, so bile v najkrajšem možnem času vzpostavljene poti za dostavo pomoči. Sodelovali so vsi od gasilcev do vojakov in humanitarnih organizacij. Tudi velika večina medijev se je v tej preizkušnji odzvala ustrezno in državljani smo vedeli, kaj se dogaja »na terenu«.
-
Folklorna skupina Pušelc vabi nove člane
Folklorna skupina Pušelc, ki deluje za Bežigradom v Ljubljani, medse vabi nove člane, ljubitelje ljudskih pesmi in plesov. Veseli bodo dobrovoljnih posameznic in posameznikov (ni nujno, da pridete v paru). Prav tako vabijo tudi glasbenike s primernimi glasbili. Če bi radi razgibali upokojenske dni v dobri družbi, pokličite na telefonsko številko: 031 864 377 (Marija).
Nabiranje znanja v dobri družbi
Ali si želite obuditi nekdanja ali razviti nova zanimanja, bolje razumeti sebe in druge ter dogajanja okoli nas, razvijati digitalne spretnosti, spoznavati tuje jezike in druge kulture? Pridružite se Univerzi za tretje življenjsko obdobje in se vpišite v katerega od številnih študijskih programov s področja spoznavanja in ohranjanja narave, zgodovine in umetnostne zgodovine, filma, glasbe, spoznavate lahko domačo in tujo dediščino, različna verstva, se naučite slikanja, kaligrafije, oblikovanja gline, se lotite kreativnega pisanja ali se...
Občina po meri invalidov je prijazna vsem občanom
Aktualno
Zveza delovnih invalidov Slovenije se je pred dvajsetimi leti pionirsko lotila projekta Občina po meri invalidov, in sicer v pomoč ljudem z različnimi oviranostmi, ki potrebujejo prilagoditve v okolju ali pri dostopu do informacij, uporabljajo tehnične in druge pripomočke ali potrebujejo pomoč drugih oseb.
Namen projekta je spodbuditi občine, da bodo celovito in trajnostno ter v sodelovanju z invalidskimi organizacijami urejale pogoje za boljšo kakovost skupnega življenja in socialno vključenost vseh občanov, poudari Peter Bršek, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS). »Če je občina prijazna do invalidov, je tudi do starejših, kroničnih bolnikov, družin z majhnimi otroki, ljudi s posebnimi potrebami … Saj vsakomur, ki veliko hodi po mestu, ustrezajo kakšna klopca več, dobro viden napis in podobno.
Treba se je pretolči naprej, samo naprej
Aktualno
V drugi polovici avgusta, ko pišem to besedilo, v koroških občinah, prizadetih od poplav, ne čutimo poletja. Pripeka je po svoje olajšanje, ker bodo gladine razbesnelih rek morebiti prej upadle, a hkrati naporna za vse, ki še kar rešujejo ostanke svojih domov in delajo pri svojih hišah tudi potem, ko so prostovoljci v množični obliki že odšli. Nekaterim ni ostalo nič, kakšne tragične zgodbe ljudi. Ti se oklepajo hvaležnosti, da so ostali vsaj živi in zdravi.
Ker prihajam iz Črne na Koroškem, ki so jo poplave popolnoma predrugačile, tudi sama pri sebi vse bolj čutim predrugačenje – osebno, profesionalno, v več pogledih se je nekaj temeljnega zamajalo v meni. Strašno je bilo v času pravega vesoljnega potopa, ki je lomastil po naši vasi in soseščini, a hkrati se z vsakim dnem odpirajo nove dimenzije strašnega. Uničena je javna infrastruktura, ceste so razdrapane, nerazpoznavne, plazovi marsikje še grozijo ali vsaj ovirajo in omejujejo poti, poškodovane so zasebne hiše, stanovanja, avtomobili … Koliko prigaranega imetja je v trenutku splavalo po vodah. Koliko doseženega skozi leta, pa v pičli noči porušenega.
O aktivni starosti in medgeneracijskem sožitju
Aktualno
Izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami bo namenjen letošnji že 22. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Skupaj ga pripravljata podjetje Proevent in Mestna zveza upokojencev Ljubljana OPZDU.
Osrednji dogodek, s katerim v Sloveniji praznujemo mednarodni dan starejših, ki je 1. oktobra, bo pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar potekal od 27. do 29. septembra v Cankarjevem domu. Uradno odprtje festivala, ki že že vrsto let gradi most med generacijami, posamezniki, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki, bo v sredo, 27. septembra, z začetkom ob 10. uri v Linhartovi dvorani.
S solidarnostjo proti hudi uri
Stotine poškodovanih hiš in stanovanj, skoraj 500 porušenih ali popolnoma neprimernih objektov za bivanje, zdesetkani vrtovi, njive in travniki, tisoče tako ali drugače prizadetih prebivalcev zaradi hudih neurij, močnega vetra, toče, hudournikov in plazov, ki so v poletnih mesecih pustošili po Sloveniji ...
Tisti, ki smo divjanje narave spremljali le v medijih, smo bili pretreseni. Samo predstavljamo si lahko, kako je ljudem, ki so doživeli to razdejanje ali so razmere spremljali od blizu kot Petra Lesjak Tušek, novinarka časopisa Večer. V zapisu, ki ga objavljamo na sosednji strani, gane zlasti zaključek – bojazen ljudi s poplavljenih območij, da ne bodo čez mesec ali dva ostali prepuščeni sami sebi ...
Z vlakom in avtobusom po kulturo
Združenje zgodovinskih mest Slovenije želi spodbuditi turistični obisk njihovih kulturnih znamenitosti. Tako obiskovalcem ob predložitvi vozovnice za vlak, veljavne na dan obiska, upoštevajo 20-odstotni popust pri nakupu vstopnic za muzeje, galerije in druge kulturne ustanove.
Popust velja tudi ob predložitvi kartice IJPP (oziroma potrdila, izdanega na podlagi kartice IJPP). V akciji poleg 21 mest, ki so vključena v skupnost, sodelujejo tudi Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Pokrajinski muzej Maribor, Muzej Velenje, Kulturni dom Krško in Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, traja pa do 31. oktobra 2023.
Ste tudi vi varuh športne dediščine?
Muzej športa, ki žal še nima svojih ustreznih prostorov, zaenkrat deluje kot organizacijska enota Slovenskega šolskega muzeja, kjer prireja začasne razstave. V muzejski zbirki, ki sega od konca 19. stoletja do danes, je več kot 11.000 predmetov, več deset tisoč fotografij in drugega dokumentarnega gradiva, ki vključuje uspešne slovenske športnike, olimpijce, pionirje slovenskega športa, trenerje in druge s športom povezane osebe ter klube, društva in zveze.
Da bi dopolnili muzejsko zbirko, prebivalce vabijo, da jim podarijo predmete ali fotografije, ki so povezani s slovenskimi športnimi dosežki. Še posebej bodo veseli gradiva v zvezi z zimskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu leta 1984, da bi primerno obeležili štiridesetletnico iger prihodnje leto. Če imate doma kak tak predmet ali fotografijo bodo veseli, če jim ga prinesete na Kopitarjevo 4 v Ljubljani, kjer je sedež muzeja, ali se jim oglasite po tel. na št.: 01 431 83 40, ali e-pošti: info@muzejsporta.si.
