70 let koprskega društva gluhih in naglušnih

Društvo gluhih in naglušnih južne Primorske iz Kopra, ki združuje člane iz desetih občin, letos praznuje 70. obletnico uspešnega delovanja. Predsednica društva je Aleksandra Prelaz, podpredsednica pa Olga Knez, ki je obenem tudi vodja kraške podružnice. Prej je to funkcijo opravljal Milan Šuc, ki je član društva že več kot 45 let, 16 let je bil tudi njegov podpredsednik (na fotografiji je z dolgoletno tajnico Sonjo Bordon). Osnovni program društva je usposabljanje za aktivno življenje in delo ter preprečevanje socialne izključenosti gluhih in naglušnih ter nudenje psihosocialne pomoči. Člani se zelo radi vključujejo v kulturne in interesne dejavnosti ter v program za rekreacijo in šport, kjer dosegajo vidne uspehe tudi na državni ravni. Okrogli jubilej bodo zaznamovali z organizacijo mednarodnega dneva gluhih, ki bo potekal v času festivala Sladka Istra 13. septembra. (Besedilo in fotografija: Olga Knez)

PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU

Pri enainpetdesetih sem šla na čisto pravi potapljaški tečaj, tistega z jeklenko. Resnica je, da se mi niti sanjalo ni, v kaj se spuščam, saj do takrat niti plavanja z masko nisem obvladala. Vztrajala sem. Ko sem opravila tudi praktični del zaključnega izpita, potop z učiteljem, sem bila srečna do neba.

Sčasoma mi je postajalo jasno, da me je v to avanturo porinilo moje nezavedno, ki je hotelo, da se spopadem s preživetvenim strahom. Pod vodo je priplaval ven v vsej svoji veličini. Danes sem globoko hvaležna, da sem sledila vzgibu nezavednega. Vzgib je preglasil moj razum, ki deluje kot švicarska ura, za trenutek so se ugasnile rdeče luči in tako sem se znašla v toku potapljaške avanture. Ta se je mojim najbližjim, ki so dobro poznali moj strah pred glavo pod vodo, zdela kot skok v bazen brez vode. Če pogledam nazaj, je bilo res tako, a sem po kdo ve kakšnem čudežu vseeno skočila – in preživela. Pomagala mi je, da sva se s preživetvenim strahom soočila na vse ali nič in se na izpitnem potopu tudi pobotala. Učila sem se ga sprejemati in se začela pogovarjati z njim. Sprejela sem celo, da bo del njega za vedno ostal z menoj, saj je bil dolgo moj nezavedni sopotnik. Kljub temu sem sklenila, da se ne bom več potapljala. Dovolj za to inkarnacijo, sem sklenila.

AKTUALNO

Da se zlo, storjeno med drugo svetovno vojno, ne sme pozabiti, je v začetku  maja odmevalo na spominski slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve največjega ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück. Udeležila se je je tudi delegacija sedemdesetih Slovenk iz Slovenije in avstrijske Koroške.

Njihova prisotnost na kraju nekdanje groze ni bila zgolj poklon spominu, temveč tudi izpolnitev zaveze, ki so jo sinovi, hčere, vnuki in vnukinje dali svojim mamam in babicam, da njihov glas ne bo utonil v pozabo. Udeleženke in udeleženci so ogled taborišča doživeli zelo čustveno, marsikdo je šele tam doumel vse grozote, ki so jih prestale taboriščnice. Posebej jih je ganila slovenska spominska soba kot simbol odpora, trpljenja in neizmerne moči žensk, ki so kljub nečloveškim razmeram ohranile upanje in dostojanstvo.

AKTUALNO

Z junijem so na 16 vstopnih točkah, ki delujejo pri centrih za socialno delo, začeli sprejemati vloge za dolgotrajno oskrbo, prvega julija pa naj bi začeli izvajati storitve.

S skupino študentov Fakultete za socialno delo, torej prihodnjih socialnih delavcev, ki bodo v naslednjih letih nepogrešljivi pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, smo obiskali Center za socialno delo Posavje v Krškem. Tu so januarja uradno vzpostavili vstopno točko, ki bo prevzela sprejem vlog in koordinacijo za celotno Posavje. Vodja vstopne točke je Carmen Rajer, magistrica sociologije in svetovalka za dolgotrajno oskrbo, ki pravi, da so se na nove zadolžitve dobro pripravili, v njeni skupini so svetovalke za dolgotrajno oskrbo...

ANKETA

Ali smo še pozorni do drugih, strpni in spoštljivi?

Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja in protokol, Ljubljana: »V večstanovanjski hiši sta osnova lepega vedenja pozdravljanje in prijazna beseda ob srečanjih. Ob smrti izrazimo sožalje, se nekaj dni izogibamo zabavam, izobesimo črno zastavo. Ob rojstvu otroka čestitamo staršem in pokažemo razumevanje za dojenčkov jok. Bolnemu sosedu ponudimo pomoč pri nakupih ali opravkih, izogibamo se hrupu, ki bi ga motil. Ob vselitvi ali odhodu je vljudno, da se predstavimo ali poslovimo.«

AKTUALNO

Žene priseljencev se v novem okolju težko znajdejo, zato se pretežno družijo le med seboj, v svojem jezikovnem mehurčku pa ostajajo izolirane in finančno odvisne. Proti socialni izključenosti se lahko borijo z učenjem slovenščine, proti finančni odvisnosti pa z zaposlitvijo. K opolnomočenju žensk pomaga evropski projekt socialne aktivacije, ki ga razvijajo tudi v Novem mestu.

Projekt, ki je v Sloveniji stekel septembra lani, sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada plus. Njegov namen je aktivirati dolgotrajno brezposelne in prejemnike denarne socialne pomoči, cilj pa s kakovostnimi projekti in na celovit način prispevati k reševanju problemov socialne izključenosti in tveganja revščine ter izboljšanja zaposljivosti udeležencev. Projekt je zanimiv tudi za delodajalce, saj so kriti stroški usposabljanja, po izteku le-tega pa dobijo preverjen kader, ki že pozna...

 Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok prirejata v petek, 6. junija  že 22. slovenski dan vrtnic.

Že zjutraj se lahko sprehodite po parku in posnamete čudovite fotografije, od 10. do 13. ure bodo potekali vodeni ogledi vrta (vodili jih bodo Matjaž Mastnak, Breda Čopi in Irena Kodele); po 14. uri pa si lahko ogledate celoten park z vlakcem. Popoldne boste lahko prisluhnili strokovnim nasvetom o vzgoji vrtnic, odkrivali parfume z vonjem vrtnic, glasovali za najlepšo vrtnico in uživali ob glasbi in kulinariki. Ob 19. bo sledil uradni del programa z razglasitvijo najlepše vrtnice,