Varstvo podatkov in preverjanje identitete pri spletnih nakupih
Pred jutrišnjim svetovnim dnevom pravic potrošnikov Evropski potrošniški center (EPC) Slovenija in Sektor za varstvo potrošnikov na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport opozarjata na varstvo podatkov in preverjanje identitete pri spletnih nakupih.
Številna podjetja, običajno v finančnem sektorju, s področja bančništva, spletne prodaje in ponudniki telekomunikacijskih storitev. izvajajo postopke »poznavanja svojih strank« (PSS), s katerimi preverijo identiteto svojih potrošnikov pred dokončanjem spletnih transakcij. Najpogosteje gre za dvojno preverjanje pristnosti, postopke za elektronsko identifikacijo in digitalni podpis. Čeprav je s PSS mogoče preprečiti goljufije, morajo podjetja zagotoviti, da zbirajo podatke pošteno, pregledno in skladno s predpisi GDPR.
Mednarodni svetovalni dan z nemškimi strokovnjaki
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sporoča, da bo v sodelovanju s nemškim nosilcem pokojninskega zavarovanja (DRV) organiziral mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v torek, 8. aprila in v sredo, 9. aprila 2025 v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom nemške pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni v Nemčiji in potrebujejo informacije o nemški pokojnini, bo trajalo od 9. do 17. ure.
Ste prepričani, da so vaše ledvice zdrave?
Ledvice so organ, brez katerega ne bi mogli živeti. Skrbijo za ravnovesje tekočin, elektrolitov, za odstranjevanje odvečnih snovi iz telesa in še za mnogo več. Zdravje ledvic je ključno za celotno telo, zato je zelo pomembno, da preverite, v kakšnem stanju so. K temu vabi tudi letošnji Svetovni dan ledvic, ki bo 13. marca in nosi slogan: »BREZ LEDVIC SI FUL DRUGAČEN – ali si prepričan, da so tvoje ledvice OK?«
Bolniki z ledvičnimi boleznimi imajo bistveno krajšo življenjsko dobo kot njihovi vrstniki, pogosteje in prej zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi, kot so možganska kap ali srčni infarkt, in pogosteje zbolijo za malignimi boleznimi ter težkimi okužbami. Več kot deset odstotkov ljudi pri nas že ima kronično ledvično bolezen (KLB), ki dolgo poteka prikrito in do takrat, ko jo odkrijejo. že naredi veliko škode v telesu. Bolezni ne moremo pozdraviti, lahko pa zdravniki z zdravili upočasnijo njeno napredovanje in preprečijo dokončno odpoved ledvic - če je le pravočasno odkrita. Za preiskavo se dogovorite pri osebnem zdravniku ali se odzovite na povabilo na pregled v referenčni ambulanti, kjer bodo letos pričeli s ciljanim iskanjem ledvičnih bolezni.
Razvojni lok človeka in njegovih možganov
Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA od 11. do 14. marca prireja Teden možganov, ki letos poteka pod naslovom Metamorfoze. Na predavanjih, delavnicah in kinematografskih predstavah se udeleženci posvečajo razvojnim mejnikom, učenju ter ohranjanju veščin in spretnosti, spreminjanju navad ter tudi kognitivnemu upadu in spopadanju z izzivi starosti.
V torek so predavanja namenjena raziskovanju psihološkega razvoja otrok in mladostnikov pod vplivom digitalne tehnologije in pomanjkanja spanja. V sredo, 12. marca, bodo obeležili 10. slovenski dan možganov. Prvič bodo na nevroznanstvenem turnirju pokazali družabno igro, ki so jo v društvu SiNAPSA oblikovali za spodbudo zabavnega učenja o možganih in je križanec med igrami Človek ne jezi se, Activity in Kviz. Brezplačni komplet igre in knjižice lahko naročite na spletišču zdravaglava.si
Povprečna Slovenka je petinštiridesetletna Marija
Na začetku preteklega leta je v Sloveniji živelo 2.123.949 prebivalcev, od tega 49,7 odstotka žensk, kar je 2,5 odstotka več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Med njimi je 44.645 Marij, saj je to še vedno najpogostejše žensko ime, povedo podatki, ki jih je Statistični urad RS zbral ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk.
Po podatkih iz zadnjih dveh let, je povprečna starost prebivalk 45,7 leta, povprečna višina 165,4 centimetrov, teža pa 68,7 kilograma. V povprečju se prvič zaposlijo pri 25 letih, slaba tri leta so starejše, ko se odselijo od staršev, prvega otroka rodijo tik poreden praznujejo 30. rojstni dan. Slovenke so ob prvi poroki stare 30,9 leta - poročenih je 41,5 odstotka - ob razvezi pa 45,1 leta.
Med osnovnošolci in srednješolci je več fantov, med študenti pa je več deklet. (58,3 %). Leta 2023 je bilo med 941.292 delovno aktivnimi prebivalci 44,9 odstotka žensk, pri čemer pa je povprečna mesečna bruto plača ženske za 5,7 nižja od plače moškega. Starostno pokojnino začnejo ženske prejemati pri starosti 61,9 leta, povprečna starost ob smrti znaša 82,6 leta. Deklice, rojene leta 2023, lahko pričakujejo, da bodo v povprečju živele 84,7 leta.Kultura je prostor svobodnega in neobremenjenega duha
NAŠ POGOVOR
Dr. Andreja Rihter je predsednica Kulturno-turističnega združenja Pot pisateljic. Poleg tega je članica Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, ki povezuje akademski in raziskovalni svet z gospodarstvom in občinami. Dvakrat je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, leta 2000 je vstopila v politiko in postala ministrica za kulturo. Predvsem pa je direktorica Foruma slovanskih kultur (FSK), ustanove, v kateri razmišljajo, kako povezati 300 milijonov Slovanov in jih predstavljati svetu, ker so zanimivi in imajo tudi neslovanskim okoljem kaj ponuditi in pokazati. Pogovarjali sva se o delovanju foruma v teh dvajsetih letih in nekaterih svežih projektih.
Za volanom tudi po osemdesetem
AKTUALNO
Vedno več starejših doseže starost sedemdeset, osemdeset let in več. To pa je meja, pri kateri je treba podaljšati vozniško dovoljenje. Podlaga zanj je opravljen zdravniški pregled pri specialistu medicine dela in pri psihologu ter morda še pri kom drugem.
Podaljšanje vozniškega dovoljenja je navadno velik finančni zalogaj. Ostati brez njega pa marsikaterim pomeni izolacijo, osamitev, slabšo možnost preskrbe, omejenost v življenjskem okolju, ne nazadnje tudi izgubo samopodobe. Na vprašanje, kako podaljšati dovoljenje oziroma kaj storiti, če ti vozniškega izpita ne podaljšajo, so nam odgovarjali različni sogovorniki.
-
MOJ POGLED
Biti pravičen do sebe in drugih, to je najtežja stvar na tem svetu.
Franz GrillparzerAli se kdaj vprašate, kaj je pravično in kaj pošteno, ali se da oboje združiti ali se pojma in vrednoti pogosto celo razhajata? Zakaj se o tem sploh pričkamo, ko pa bi morali biti vsi po duši in značajskih lastnostih pošteni, do dogodkov in ljudi v njih pa pravični?
Ponujam vam poučno zgodbo. Nekega dne se je revež sprl z bogatašem. Vse glasneje sta se prerekala in bogataš je meni nič, tebi nič nenadoma revežu prisolil zaušnico. A ta ni nameraval popustiti in se je po razsodbo o zadevi napotil kar na sodišče. Sodnik je prisluhnil obema stranema in razsodil, da mora bogati revnemu izplačati odškodnino – skodelico riža. Revež je takoj zatem pristopil k sodniku in mu prisolil krepko in zvonko zaušnico. »Saj si nor!« je zavpil sodnik. »Kaj ti pa je?« »Ah, nič takega,« je rekel revež.
-
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Pogosto me vprašajo, kaj mi je tega treba bilo, da sem se začela vtikati v življenje žensk (beri: v stvari, ki smo jih v vsakdanjem življenju bolj ali manj uspešno pometali pod preprogo). Na srečo je takšne, kakršna sem, težko spremeniti. Bolj ko mi branijo, bolj me zanima, kaj se v prepovedanem sadežu skriva.
Zgodbe, ki so prihajale k meni, so bile žalostne in tudi vesele, takšne, kakršno je naše življenje. Včasih mi kdo nejeverno reče, da tistih, ob katerih priteče tudi kakšna solza, ne more brati. Pa vprašam: »Kaj pa storiš, ko doletijo težave koga iz družine? Jim obrneš hrbet?«