-

Humor je najboljše črnilo
Letošnja tema Meseca pisanja z roko, ki poteka ves januar, je humor. Kot so zapisali v Društvu Radi pišemo z roko, želijo pokazati, da smeh in dobra volja ob pisanju povezujeta ljudi ter prinašata lahkotnost v vsakdan. Smeh v pogovoru deluje podobno kot ločila v pisnem jeziku: pomaga regulirati ritem, prehode in bližino. Če govorimo, je smeh kot vejica, če se igramo, je smeh kot vezaj. Ne pozabimo, da pisanje z roko krepi spomin, ustvarjalno mišljenje in izražanje čustev, z dodatkom humorja pa gradi mostove med generacijami. K sodelovanju so povabili tri ambasadorje – humoriste in igralce, ki so prispevali svoje rokopise za plakate, to so Juš Milčinski, Boštjan Gorenc - Pižama in Lucija Ćirović. Sodeluje lahko kdor koli, posamezniki, družine, društva, šole, prijateljski krogi, pomembno je le, da z roko zapišete šaljive zapise, anekdote, humoristične zgodbe, morda navodila za uspešno lenarjenje ...
-

Anketa
Nekaj sogovornikov smo povprašali, kako skrbijo za telesno kondicijo.
Uroš Stanič, znanstveni svetnik, Ljubljana: »Rad imam aktivno in zdravo življenje. Skupina Koseški bajer v Ljubljani telovadi pod okriljem Šole zdravja od maja 2015, z ženo Tončko se ji vsako jutro pridruživa. S prijatelji si razgibamo celo telo, potem gremo še na druženje ob kavi, kjer ne manjka smeha ali resnih pogovorov. Vsako pomlad se telovadci odpravimo v dolino pod Toškim čelom nad Ljubljano, kjer občudujemo bele kronice, a jih ne trgamo.«
-
Premišljevanja o življenju
Naj bodo tvoje misli pozitivne, saj tvoje misli postanejo tvoje besede.
Naj bodo tvoje besede pozitivne, saj besede postanejo tvoje vedenje.
Naj bo tvoje vedenje pozitivno, saj vedenje postane tvoja navada.
Naj bodo tvoje navade pozitivne, saj navade postanejo tvoje vrednote.
Naj bodo tvoje vrednote pozitivne, saj postanejo tvoja usoda.
(Mahatma Gandhi)
Ko je večji del življenja za nami, je približno tako, kot bi (s)pisali dolg roman. Najprej je bil mladinski, nato ljubezenski, družinski, kdaj celo vsaj malo kriminalni in potem tak, kot ga ustvarjajo mnogi: precej povprečen. Zgodba seveda še ni končana, saj odslej šteje prav vsak trenutek, in tudi te si pišemo kar sami. Na dolgo in zelo pisano podlago. Zaključka pa ne smemo in niti ne moremo stkati vnaprej, saj lahko zelo preseneti. Na marsikaj namreč žal nimamo posebnega vpliva.
-

AKTUALNO
Koristno vzpenjanje po stopnicah
Vzpenjanje po stopnicah je ena najpreprostejših oblik gibanja, ki lahko starejšim močno koristi. Raziskave kažejo, da redno premagovanje stopnic izboljšuje ravnotežje, krepi mišice spodnjega dela telesa in tako zmanjša tveganje za padce. Poleg telesnih koristi pa lahko izboljša tudi miselne sposobnosti, kot so spomin, reševanje problemov in ustvarjalno razmišljanje. Ker gre za vadbo z majhnim vplivom na sklepe, so kratki, večkrat ponovljeni vzponi po stopnicah odlični za krepitev srčno-žilnega sistema ter zmanjšanje tveganja za bolezni srca...
-
AKTUALNO
Ljudje, posebej starejši, moramo imeti v življenju neki smisel, ki nas vleče in spodbuja, da živimo dobro starost in se zanjo trudimo. K iskanju smisla lahko prispevajo razne religiozne in filozofske prakse, a prav vsi ljudje lahko doživljamo lepoto narave in človeške bližine, občutimo radost do življenja in vemo, da ima življenje smisel.
Odgovor na vprašanje, kaj je pravzaprav dobra starost za 21. stoletje, so iskali slušatelji istoimenskega programa, ki ga je v šolskem letu 2024/25 izvajala Modra fakulteta Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Otta Gerdina. Spoznali so teorije o problematiki staranja in odnose družbe do starejših skozi zgodovino in se posvetili odnosom družbe do starejših današnjega časa. Med drugim so ugotavljali, da je prvi pogoj za dobro starost, da se vsak na ta čas pripravi. Po njihovem mnenju najbolj pomaga, da starejši najdejo smisel svojega početja v skrbi zase, koristni vključenosti v družbo in sozvočju z vsemi, tako mlajšimi kot starejšimi, z družino, če jo imajo, pa v krogu prijateljev in družbe, v kateri nam je mar drug za drugega in smo medsebojno solidarni vsak po svoji moči in sposobnosti.
Vnuki in stari starši, darilo drug drugemu

AKTUALNO
Babice in dedki živijo v naših spominih še po mnogih desetletjih. Kaj pa vemo o tem, kako dandanes babice in dedke doživljajo naši vnuki in vnukinje in kako smo povezani, če smo? Če le lahko, večina starih staršev na različne načine pomaga svojim otrokom in vnukom. Kaj pa obratno, so tudi stari starši deležni pomoči, ko jo potrebujejo?
Najprej pripoved vnukinje. »Že od rojstva skupaj z mamo in očetom živimo zraven babičine in dedkove hiše. Od malega sta me velikokrat čuvala, me hodila iskat v vrtec in šolo ter kuhala moje najljubše jedi. Babica je pripravila sirove štruklje na maslu z drobtinami, dedek je znal pripraviti izvrstno gobovo juho. Velikokrat sva skupaj nabirala gobe, včasih pa sva v potoku ujela še kakšno postrv,« spomine obuja Nina Zupančič Kern, specializantka žilne kirurgije.
NOVOLETNI POSLANICI USTANOVITELJEV ZAVODA VZAJEMNOST

Drage upokojenke, dragi upokojenci,
na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bilo leto 2025 zelo intenzivno v zvezi z dogovarjanjem, podpisom dogovora, sprejemanjem, sprejetjem, referendumskimi aktivnostmi, objavo veljavnosti in s 1. januarjem uporabe ZPIZ-2O, ki pomeni reformo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pri delu zavoda pa smo se tudi zaradi sprememb v preteklih letih, predvsem pa zaradi uveljavitve ZPIZ-2N, priznavanja pravice do zagotovljene vdovske pokojnine, srečevali z bistveno povečanim obsegom dela.
Prve položnice z nižjo ceno za oskrbo v domovih

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v Domu upokojencev Hrastnik sodeloval pri izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo, ki po njegovih besedah za stanovalce domov prinašajo izdatno zmanjšanje finančnih bremen. Kot je ob tem povedal, številke kažejo, da bo cilj ureditve dolgotrajne oskrbe, ki bo dostopna vsem, dosežen.
Minister Maljevac je ob tem poudaril, da je bil december zelo intenziven tako za ministrstvo kot tudi za vse domove, a je potek prevedbe potekal uspešno. "Vsak, ki je želel vstopiti v sistem dolgotrajne oskrbe, je to lahko tudi storil," je dejal. "Danes smo tu, da na konkretnem primeru predstavimo, kakšne so razmere. S tem zakon prehaja iz papirja v prakso, v boljše življenje ljudi, kar je bilo tudi naše osnovno vodilo. Vemo, da so bili stroški za domove za starejše visoki, sploh povezani z oskrbo, ki jo je posameznik potreboval. To je bila obremenitev tako za stanovalce kot tudi za celotne družine," je dejal Maljevac. Ob tem je znova poudaril, da je razlika v tem, da stanovalci po novem plačujejo samo stroške nastanitve in prehrane, ne pa več oskrbe, zato bodo bistveno večje razlike v ceni predvsem za tiste, ki so potrebovali več oskrbe.
Beseda leta je božičnica, kretnja leta pa geopestrost

Beseda leta 2025 je postala božičnica, je odločila javnost, ki je glasovala v istoimenski akciji Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
Finalistke za besedo leta 2025 so bile še carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj, pri čemer je enajsto prispevala časopisna hiša Delo. Vodja akcije Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je pojasnila, da je bilo med 470 predlogi skoraj 200 različnih, med njimi pa so bili denimo digitalna demenca, digitalni evro, nomofobija kot strah pred odsotnostjo mobilnega telefona, pa tudi butlfon kot nasprotje pametnega telefona. Več kot 4000 glasovalcev je na koncu zmagovalni besedi prisodilo 1178 glasov, na drugo mesto se je uvrstila dolgotrajna oskrba, na tretje mesto pa zastoj.
Večja skrb za starejše v mrzlih dneh
V naslednjih dneh bodo temperature nizke, zato so na Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIJZ) pripravili priporočila za ravnanje v mrzlem vremenu. Priporočajo, da pomagamo predvsem starejšim, ti pa naj ne hodijo ven, da ne padejo zaradi poledenelih tal, saj ima lahko padec v teh letih zelo težke posledice.
Kot je pojasnila specialistka javnega zdravja iz NIJZ Simona Perčič, med najbolj ogrožene skupine spadajo nosečnice, starejši in otroci ter tisti, ki imajo kronične bolezni srca in ožilja, dihal ali sladkorno bolezen, duševno bolni, pa tudi gibalno ovirani. Med ranljive skupine po njenih navedbah spadajo še ljudje s socialno-ekonomskimi problemi in tisti, ki so dodatno izpostavljene okoljskim dejavnikom, kot so delavci na prostem.




