ANKETA

Ali smo še pozorni do drugih, strpni in spoštljivi?

Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja in protokol, Ljubljana: »V večstanovanjski hiši sta osnova lepega vedenja pozdravljanje in prijazna beseda ob srečanjih. Ob smrti izrazimo sožalje, se nekaj dni izogibamo zabavam, izobesimo črno zastavo. Ob rojstvu otroka čestitamo staršem in pokažemo razumevanje za dojenčkov jok. Bolnemu sosedu ponudimo pomoč pri nakupih ali opravkih, izogibamo se hrupu, ki bi ga motil. Ob vselitvi ali odhodu je vljudno, da se predstavimo ali poslovimo.«

AKTUALNO

Žene priseljencev se v novem okolju težko znajdejo, zato se pretežno družijo le med seboj, v svojem jezikovnem mehurčku pa ostajajo izolirane in finančno odvisne. Proti socialni izključenosti se lahko borijo z učenjem slovenščine, proti finančni odvisnosti pa z zaposlitvijo. K opolnomočenju žensk pomaga evropski projekt socialne aktivacije, ki ga razvijajo tudi v Novem mestu.

Projekt, ki je v Sloveniji stekel septembra lani, sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada plus. Njegov namen je aktivirati dolgotrajno brezposelne in prejemnike denarne socialne pomoči, cilj pa s kakovostnimi projekti in na celovit način prispevati k reševanju problemov socialne izključenosti in tveganja revščine ter izboljšanja zaposljivosti udeležencev. Projekt je zanimiv tudi za delodajalce, saj so kriti stroški usposabljanja, po izteku le-tega pa dobijo preverjen kader, ki že pozna...

 Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok prirejata v petek, 6. junija  že 22. slovenski dan vrtnic.

Že zjutraj se lahko sprehodite po parku in posnamete čudovite fotografije, od 10. do 13. ure bodo potekali vodeni ogledi vrta (vodili jih bodo Matjaž Mastnak, Breda Čopi in Irena Kodele); po 14. uri pa si lahko ogledate celoten park z vlakcem. Popoldne boste lahko prisluhnili strokovnim nasvetom o vzgoji vrtnic, odkrivali parfume z vonjem vrtnic, glasovali za najlepšo vrtnico in uživali ob glasbi in kulinariki. Ob 19. bo sledil uradni del programa z razglasitvijo najlepše vrtnice,

 Glasbenike dixieland banda Ljubljanske korenine ste pobližje spoznali v februarski Vzajemnosti. Zdaj jih lahko tudi slišite, saj pripravljajo večji koncert. S pestrim naborom skladb bodo nastopili 6. junija 2025 ob 19.30 v kulturnem domu v Črnučah.

Vstopnine ni, bo pa zato obilo dobre glasbe. Lepo vabljeni!

 Pri majski plači bodo zaposleni, ki skrbijo za osebe z demenco ter osebe z duševno, telesno ali senzorno motnjo v socialnovarstvenih zavodih prvič prejeli tudi dodatek v višini 12 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek naj bi prejemalo približno 8.000 zaposlenih v socialni oskrbi in zdravstvu. Kot je povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, jim s tem priznavajo zahtevnost, strokovnost in pomen dela, ki ga opravljajo z ljudmi z demenco in drugimi ranljivimi skupinami. Gre za delo, ki poleg znanja in izkušenj, zahteva empatijo, potrpežljivost in veliko mero predanosti – in zato je prav, da je tudi ustrezno ovrednoteno. Ob tem pa po mnenju ministra ta ukrep dolgoročno krepi tudi stabilnost in kakovost oskrbe, motivira zaposlene  ter daje večjo privlačnost poklicu, ki ima ključno vlogo v starajoči se družbi.

V času dnevov dediščine evropskih pokopališč bodo prihodnji teden potekala brezplačna vodenja po Žalah, ki so zaradi svoje visoke kulturno-zgodovinske in umetniške vrednosti eno najlepših evropskih pokopališč.

 Pokopališča so, kot kulturna dediščina, pomemben del naše zgodovine in umetnosti ter so zato tudi turistične znamenitosti mest, kjer se prepletata sedanjost in preteklost, umetnost in narava, sporočajo iz Mestne občine Ljubljana. Na pokopališču Žale so pokopani mnogi velikani naše zgodovine: pesniki, pisatelji, kiparji, slikarji, skladatelji, arhitekti, igralci, inženirji, politiki, športniki, itd. Prav tako je na njem veliko pokopališč iz I. in II. svetovne vojne ter drugih spominskih obeležij priznanih arhitektov in kiparjev. Hkrati pa je to tudi  drugi največji mestni park.

 Ljubitelji tajske, indijske, kitajske ali katere druge azijske hrane in tisti, ki radi preizkušate nove okuse ste ta konec tedna vabljeni v Ljubljano. Na Pogačarjevem trgu bo namreč potekal festival azijske ulične hrane Festivasia.

Festival, ki širi kulinarična obzorja, so prireditev poimenovali organizatorji, ki imajo že dolgoletne izkušnje z Odprto kuhno, ki se ob petkih odvija na istem trgu. Kar 30 restavracij bo pripravljalo kulinarične dobrote z vseh koncev Azije - od korejskega dakgangjunga, praženih rezancev na 101 način, popularnih bao bunsov, sušija, indijskih zavitkov, ramena, curryja, panda cmokov in drugih klasik do premišljenih fuzij slovenskih sestavin z azijskimi začimbami in tehnikami priprave. Poskušali jih boste lahko dva dni: v soboto, 24. maja, od 11. do 21. ure in v nedeljo, 25. maja, od 11. do 20. ure.

 Svetovni dan čebel, ki ga od leta 2018 obeležujemo 20. maja, v ospredje postavlja ključno vlogo opraševalcev pri obnovi ekosistemov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter prehranski varnosti.

Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Čebele navdihuje narava, da nas vse hranijo, s čimer v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta. "Opraševalce vse bolj ogrožajo izguba habitatov, netrajnostne kmetijske prakse, podnebne spremembe in onesnaževanje. Njihov upad ogroža proizvodnjo hrane, povečuje stroške in poslabšuje prehransko negotovost, zlasti v skupnostih na podeželju," poudarjajo pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Ob tem dodajajo, da je opraševanje bistvenega pomena za agroživilske sisteme, saj podpira proizvodnjo več kot 75 odstotkov svetovnih pridelkov. Poleg povečanja pridelka opraševalci izboljšujejo tudi kakovost in raznolikost hrane.

 Danes je svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), ki poteka pod geslom Razbijajmo tabuje in govorimo o njih. Simptomi bolezni namreč posameznikom vzbujajo zadrege in občutke sramu, zato želijo v Društvu za KVČB  z odkritim pogovorom o težavah doseči, da bi jih drugi razumeli in sprejeli.

 Kronična vnetna črevesna bolezen je imunsko pogojena bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Kaže se z bolečinami v trebuhu, drisko, pojavom krvi med blatom, hujšanjem, utrujenostjo, slabšo telesno zmogljivostjo. Zanjo so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči ter različno dolga obdobja t. i. remisije, ko nekateri bolniki ne beležijo težav. Med pogostejše simptome spadata t. i. fekalna nuja in fekalna inkontinenca, ko občutijo osebe nenadno, takojšnjo in neustavljivo potrebo po odvajanju blata.