Nakup zdravil preko neuradnih spletnih lekarn je tvegan
Na spletu se zadnje časa pojavlja več lažnih lekarn, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike z imeni svojih domen. Zdravila, ki jih prodajajo, lahko vsebujejo neznane ali nadomestne sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali bakterije, so opozorili v Lekarniški zbornici Slovenije, kjer odsvetujejo nakupe zdravil po spletu.
V nezakonitih spletnih lekarnah lahko prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, ki so manj učinkovita. Pogosta so tudi ponarejena zdravila, ki so lahko proizvedena v nezakonitih laboratorijih in vsebujejo nevarne primesi, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine in organska topila. Strokovne vodje Dolenjskih lekarn Andrea Šetina je opozorila, da se lahko ob jemanju zdravil brez zdravniškega nadzora pojavijo resni zapleti zaradi napačnega zdravljenja, nezaželenih učinkov in interakcij med zdravili. Še večja težava je dodajanje nevarnih učinkovin v ponarejena zdravila za doseganje močnejšega učinka in prihranka.
-
februar '26Ljudje Medgeneracijsko Aktualno
Mostov ne gradijo, ampak gojijo
V INDIJSKI ZVEZNI DRŽAVI Meghalaya, eni najbolj deževnih pokrajin na svetu, ljudstvi Khasi in Jaintia iz korenin kavčukovca že stoletja ustvarjata žive mostove, ki rastejo, se krepijo in z leti postajajo vedno bolj trdni. Korenine z bambusovimi oporami usmerjajo čez reke in slapove, kjer se sčasoma prepletejo v naravne prehode. Nastanek enega mostu traja tudi več kot 25 let, zato zahteva sodelovanje več generacij. Mostovi imajo pomembno okoljsko vlogo: utrjujejo tla, preprečujejo plazove in ustvarjajo bogate ekosisteme za številne rastlinske...
Za bivanje na tujem ni vedno razlog cena
AKTUALNO
Razlog, da se je precej starejših in njihovih skrbnikov odločilo za bivanje v domovih v sosednji Hrvaški, ni le finančni, ampak je razlog tudi pomanjkanje prostih zmogljivosti domov v Sloveniji. Največji problem je pomanjkanje ustreznih kadrov, predvsem zaradi sramotno nizkih plač. Vendar pa ti starejši ne morejo uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe.
Nataša Vidovič je težko sprejela odločitev, da mamo preseli v dom starejših, vendar ji ni preostalo drugega, saj je potrebovala nekoga ves čas ob sebi. Mama zdaj živi v hrvaškem domu, ker v nobenem slovenskem ni bilo proste postelje, in kot pravi, je bila za obe to odrešitev. Leta 2006 so Vidi Senčar diagnosticirali bipolarno motnjo, leta 2018 pa še parkinsonovo bolezen. Takrat so se začele težave, saj se je poleg padcev pojavil še tako močan tremor, da sama ni mogla več skrbeti zase.
-
AKTUALNO
Na Hrvaškem je registriranih 670 ustanov, ki nudijo nastanitev starejšim. Tri so v lasti države, v njih je prostora za nekaj čez 200 oseb, 45 jih je v lasti županij in mest, v njih je prostora za nekaj več kot 11 tisoč oseb, kar 622 pa je zasebnih domov, v katerih je skoraj 20 tisoč postelj. Po podatkih ministrstva za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko je skupno število vseh nastanitvenih kapacitet za starejše približno 30.000.
Z natančnim številom slovenskih stanovalcev v hrvaških domovih za starejše ne razpolaga nihče. Zagotovo pa jih je največ vzdolž meje od hrvaške Istre do hrvaškega Zagorja, kar precej Slovencev pa je v domovih v obmejnem Samoboru in kraju Cestice, ki ga od Ormoža ločuje le reka Drava. Ker sta obe državi od leta 2013 članici Evropske unije, omejitev za bivanje Slovencev in drugih državljanov EU na Hrvaškem ni. Vendar pa ni skrivnost, da so zasebni ponudniki oskrbe za starejše v veliki večini predvsem gostinsko-nastanitveni obrati, ki so kadrovsko, prostorsko in še kako neprimerljivi s slovenskimi domovi. Zato so leta 2022 na Hrvaškem sprejeli zakon, ki tem ustanovam narekuje reorganizacijo v štirih letih.
V hiši je živahno od jutra do večera
AKTUALNO
Hiša Sadeži družbe nosi pomenljivo ime, saj samo tisto drevo, ki ga negujemo in zanj skrbimo, rodi zdrave sadeže. V Črnomlju sadeži družbe nahranijo skupnost in dvigujejo kakovost tamkajšnjega življenja.
Hiša Sadeži družbe v Črnomlju je varen in odprt prostor za različne preventivne programe in dejavnosti na področju medgeneracijskega in medkulturnega povezovanja. Za vse dejavnosti skrbijo dve zaposleni pri Slovenski filantropiji, dva zaposlena prek javnih del in 65 prostovoljcev. Sicer pa je v Črnomlju ena od petih tovrstnih hiš, ki so še v Murski Soboti, Metliki, Žalcu in Logatcu. Ustanovila jih je Slovenska filantropija, ki skrbi za promocijo prostovoljstva in boljšo kakovost življenja vseh generacij v posameznem lokalnem okolju.
-
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Prihodnost je čas, ki je pred nami in šele prihaja. V sedanjosti živi v naših predstavah, pričakovanjih, željah in hrepenenjih, v vizijah, načrtih in ciljih, tudi v skrbeh, bojaznih in strahovih. Je vsak naslednji trenutek, ki je pred nami, je nepoznani čas, ki bo odmerjen vsakemu od nas, in je brezdanjost časa, v katerega stopa človeštvo.
Prihodnost – le kaj nam bo prinesla? Ker je nepoznana, je negotova in nepredvidljiva. Ljudje pa imamo radi gotovost, pregled nad vsem in občutek, da lahko nadziramo svoje življenje. Nekateri se zato zatekajo k neplodnemu in nekoristnemu iskanju znamenj, s pomočjo katerih bi lahko napovedovali svojo prihodnost.
Naj se vsak stara po svoji meri
Naš pogovor
Ne govorimo starejšim, kako naj živijo, pač pa jim pustimo, da izberejo tisto, kar želijo, to je koncept vključujoče dolgožive družbe, pravi doc. dr. Anamarija Kejžar, profesorica na katedri za dolgotrajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki predava ter raziskuje na področjih dolgotrajne oskrbe, demence, paliativne oskrbe in razvoja socialnih inovacij. Pri tem so ji v pomoč tudi izkušnje, ki jih je pridobila kot direktorica doma starejših občanov v Tržiču. Predvsem poudarja, da je starost lahko lepo obdobje, na katerega pa se je treba pravočasno pripraviti.
-
Aktualno
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
Poklicala nas je zaskrbljena bralka, ki na njunem domu neguje moža, saj je po preboleli možganski kapi odvisen od njene pomoči. Mož prejema dodatek za pomoč in postrežbo, kar znaša nekaj manj kot 400 evrov. Zelo je zaskrbljena, saj je slišala, da so ta dodatek ukinili ali ga morda zamenjali z denarnim prejemkom.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je res ustavil izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) nekaj več kot enajst tisoč prejemnikom. O tem so jih obvestili pri nakazilu ob izplačilu decembrskih prejemkov. Gre za stanovalce domov starejših, ki so do konca lanskega novembra podali soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo in izpolnjujejo pogoje za to prevedbo. Pravica do DPP se namreč izključuje s pravicami po zakonu o dolgotrajni oskrbi, to pa so pravica do oskrbovalca družinskega člana, celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, dolgotrajne oskrbe na domu in denarnega prejemka.
Tudi te preizkušnje bomo preživeli
Za slovenske zmage
V preteklih prazničnih dneh smo slišali veliko lepih želja. Verjetno so se nas najbolj dotaknile tiste, ki so nam želele zdravja in osebnega zadovoljstva. Če imamo to, smo lahko zadovoljni. Marsikateri imajo večje gmotno bogastvo, vendar to še ne zagotavlja zadovoljstva in sreče. Ob koncu dneva vidimo, da nas ne izpolni kopičenje dobrin, najbolj smo veseli, če smo zadovoljni v medsebojnih odnosih, veliko nam pomenijo že iskren stisk roke, prijazna beseda, nasmeh, ki govori o našem veselju, da smo srečali prijatelja, sorodnika, soseda. Prav teh iskrenih odnosov smo najbolj veseli v času, ko je domala vse podrejeno potrošništvu. V resnici se je življenjski standard prebivalstva v zadnjih 30 letih izboljšal. Tako so se povečale plače, pokojnine, tudi otroški dodatki in socialni prispevki. Tudi podpora kmetom se je povečala – skratka, v celoti gledano nam ne gre tako slabo, kot bi radi predstavili večni kritiki vladnih odločitev.
-
Humor je najboljše črnilo
Letošnja tema Meseca pisanja z roko, ki poteka ves januar, je humor. Kot so zapisali v Društvu Radi pišemo z roko, želijo pokazati, da smeh in dobra volja ob pisanju povezujeta ljudi ter prinašata lahkotnost v vsakdan. Smeh v pogovoru deluje podobno kot ločila v pisnem jeziku: pomaga regulirati ritem, prehode in bližino. Če govorimo, je smeh kot vejica, če se igramo, je smeh kot vezaj. Ne pozabimo, da pisanje z roko krepi spomin, ustvarjalno mišljenje in izražanje čustev, z dodatkom humorja pa gradi mostove med generacijami. K sodelovanju so povabili tri ambasadorje – humoriste in igralce, ki so prispevali svoje rokopise za plakate, to so Juš Milčinski, Boštjan Gorenc - Pižama in Lucija Ćirović. Sodeluje lahko kdor koli, posamezniki, družine, društva, šole, prijateljski krogi, pomembno je le, da z roko zapišete šaljive zapise, anekdote, humoristične zgodbe, morda navodila za uspešno lenarjenje ...
