Vsak dan se nauči nečesa novega
Aktualno
Učenja ni konec, ko zadnjič zazvoni šolski zvonec, trdijo na Andragoškem centru Slovenije, kjer spodbujajo odrasle vseh starosti k vseživljenjskemu učenju.
To nam pomaga, da lažje sledimo tehnološkim in drugim spremembam, se dejavnejše vključujemo v družbo, predvsem pa naredimo nekaj koristnega zase. Velja spomniti, da učenje ohranja gibke možgane, izboljšuje sposobnost pomnjenja in zmanjšuje stres. In nikoli ni prepozno, da se naučimo ali poskusimo nekaj novega oziroma izpolnimo mladostne sanje. Po vključenosti v programe vseživljenjskega učenja smo v Sloveniji malo pod evropskim povprečjem. Leta 2020 je bil vanje vključen vsak deseti prebivalec.
Ideal je še vedno hiša na podeželju
Kar 80,8 odstotka ljudi živi v lastni nepremičnini, med njimi skoraj 67 odstotkov v hišah, ki v povprečju merijo nekaj več kot 130 kvadratnih metrov, je pokazala raziskava o stanovanjskih razmerah v Sloveniji, ki sta jo lani izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Urbanistični inštitut RS.
Tudi če bi imeli možnost izbiranja, bi več kot 60 odstotkov vprašanih izbralo hišo, najraje na podeželju, le sedem odstotkov bi živelo v večjem mestu. Po drugi strani pa v bližnji prihodnosti več ljudi načrtuje selitev v mesto kot na podeželje. Pri izbiri nepremičnine se vprašanim zdijo najpomembnejši naslednji dejavniki: bližina parkirišča (skoraj 80 odstotkov) ter mirna in zelena okolica (skoraj 70 odstotkov), nato pa še dobri odnosi s sosedi, lastni vrt ali atrij in bližina zdravstvene oskrbe.
Priljubljeni izdelki z nevidno sestavino
Aktualno
Otroško in prisilno delo, izkoriščanje delavk in delavcev, onesnaževanje okolja, ohlapne zdravstvene in varnostne zaščite ipd. so le nekateri primeri kršitev, s katerimi so povezana (tudi) podjetja s sedežem v Evropski uniji. Večina potrošnikov na to niti ne pomisli, medtem ko na trgovskih policah išče čim cenejše izdelke.
V zadnjih desetletjih so bila nekatera največja in najbolj znana podjetja v Evropski uniji vpletena v grozljive kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v državah tretjega sveta: Ferrero International (čokolada), Lego (igrače), Shell (nafta), Bayer Monsanto (pesticidi), Grupo Cobra (hidroelektrarne), Kik Textilien (oblačila), Simba Dickie (igrače) … Čeprav so za kršitve vedela, niso ukrepala proti delovanju svojih podružnic ali poslovnih partnerjev v globalnih vrednostnih verigah, nad katerimi imajo vpliv. Na tem mestu ne moremo opisati vseh grozodejstev, ki se dogajajo zato, da lahko potrošniki razvitega dela sveta kupujemo poceni izdelke (in da imajo multinacionalke nepredstavljive zaslužke). Vsak od teh izdelkov vsebuje to nevidno sestavino izkoriščanja. Poglejmo le eno od teh vrednostnih verig.
Katere dokumente moramo vedno hraniti?
Aktualno
Ali imate v predalu kup računov, pogodb, dokumentov, potrdil ..., ki vam delajo nered, pa ob navdihu za pospravljanje ali selitvi ne veste, kaj z njimi, katere morate še hraniti, katere pa lahko po določenem času zavržete?
Povprečen človek niti ne ve, kje dobiti tovrstne verodostojne informacije, urbanim nasvetom pa ni varno zaupati, zato smo se vrgli v iskanje. A smo se znašli pred kar težko nalogo, saj so določbe nametane po številnih zakonih, predpisih, pravilnikih … Najprej smo pobrskali po raznih portalih, kot so eVem, eUprava, Pravno-informacijski sistem RS, gov.si, informiran.si, Zveza potrošnikov Slovenije, vprašanje pa smo naslovili tudi na enega od odvetnikov in dobili precej nedorečene odgovore.
Beseda leta je genocid, kretnja pa mir
V akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je beseda leta 2024 postala genocid, kretnja pa mir.
Na spletni strani projekta, v katerem že devet let izbirajo besede, ki so se čez leto zelo pogosto pojavljale v javnosti, so prejeli 6210 glasov. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili omrežnina in dvoživka, v ožjem izboru pa so bile še besede, kajtanje, učitelji, komisarka, brutalno, hibridno delo, bojler, odklop in zet. Naj še omenimo, da je omrežnina postala beseda leta po izboru časnika Delo.
Jutranje razgibavanje preko Zooma
Gibanje na svežem zraku je ključnega pomena tako za krepitev, kakor tudi za ohranitev zdravja, zatrjujejo v Društvu Šola zdravja in vse leto vabijo udeležence, da se jim pridružijo na jutranji telovadbi na prostem. Vendar pa dodajajo, da je »za naše zdravje bolje, da telovadimo kjerkoli, kot da ne telovadimo nikjer!« zato so za tiste, ki se zaradi različnih razlogov ne morejo ali se zaradi mraza ne želijo udeleževati jutranje telovadbe na prostem, pripravili telovadbo preko platforme Zoom. Do 28. februarja se lahko vsak delavnik od 8. do 9. ure pridružite jutranjemu razgibavanju na povezavi
povezava zoom
ID srečanja: 823 2788 9626Geslo: 2025
Jutranje razgibavanje se začenja s polurno telovadbo po metodi “1000 gibov”, naslednje pol ure je namenjeno vajam za moč, ob sredah jih nadomesti vadba Dihamo z naravo, ob kateri boste spoznali vaje sproščanja in umirjanja.Novosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2025
V letu 2025 bodo v ospredju razprave o pokojninski reformi, ki naj bi jo pogajalska skupina pri Ekonomsko-socialnem svetu uskladila do pomladi. Za upokojence in tiste, ki že odštevajo mesece do upokojitve pa so na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) pripravili še nekaj informacij, ki jih povzemamo.
Zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine do konca 2026
Rok za vložitev zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine je podaljšan do vključno 31. decembra 2026, kot določa decembra sprejeta novela zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1B). Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri vdovi ali vdovcu v višini seštevka starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine. Ta znaša 748,27 evra na mesec.
-
S svojim vedenjem kažemo odnos do drugih
Naš pogovor
Sodobna pravila lepega vedenja krepijo medsebojno razumevanje, strpnost, obzirnost, spodbujajo in izkazujejo pripravljenost pomagati, predvsem pa naše sobivanje naredijo prijetnejše, pravi Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, diplomatski in poslovni protokol. Vodila je različne protokolarne službe, zdaj pa znanje in nasvete deli v svoji šoli bontona. Ugotavlja, da kot družba še kako potrebujemo pravila za dostojno komunikacijo in vedenje tako v medsebojnih odnosih kot pri komuniciranju prek zaslonov.
Naj prihajajoči prazniki zažarijo
Premišljevanja o življenju
Prazniki so čas veselja in čas zabav, so čas počitka in čas srečevanj. Obdobje, ko se nam zazdi, da je čas za nekaj dni obstal. Prazniki so priložnost za drobna veselja, ki smo jih med letom odlagali zaradi obilice vsakodnevnih obveznosti. In ko se lahko brez skrbi posvetimo svojim staršem in jih razveselimo z obiskom.
Prazniki so tudi čas, ko se po svetu razseljene hčere in sinovi vrnejo domov. A njihova napeta pričakovanja, da bodo po dolgih mesecih ali morda letu odsotnosti ponovno preživeli nekaj prijetnih dni z dragimi starši, se ob snidenju z njimi pogosto sprevržejo v razočaranje. V obdobju, ko se niso videli, se njihovi starši niso le postarali za eno leto, postali so tudi slabotnejši in manj zmogljivi. Starost staršem pač ne prizanaša.
