Pravice po potrebah, ne željah
AKTUALNO
Kako poteka vpeljevanje dolgotrajne oskrbe v praksi, kje se najbolj zatika in ali lahko pričakujemo kakšne izboljšave, bodo govorili na septembrskem posvetu, ki ga je z vsemi deležniki sklical predsednik vlade. Mi pa smo preverili, kakšne izkušnje imajo na eni od vstopnih točk.
Na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Ljubljana so doslej prejeli preko 1200 vlog, od tega okrog 600 za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu. »Prejemamo številne klice strank, ki potrebujejo celostne informacije o njihovih pravicah in možnostih in pri tem nismo dobili vtisa, da bi bili ljudje nestrpni. Razumejo, da se zakon uvaja postopoma in da bodo nekatere pravice prišle v veljavo kasneje. Seveda pa tiste, ki nujno potrebuje pomoč, ustrezno usmerimo,« pravi Petra Boh, vodja službe za dolgotrajno oskrbo.
-
AKTUALNO Anketa
S sogovorniki smo se pogovarjali, kaj menijo o uporabi umetne inteligence (UI).
Sonja Grizila, upokojena novinarka, Ljubljana: »Umetna inteligenca ne obvlada vseh področij, če česa ne ve, tega ne prizna, pač pa si odgovor izmisli. Za večino zahtevnejših novinarskih zvrsti je lahko tudi nevarna, če so zastavljena vprašanja neverodostojna. Uporabna pa je za osnovne vesti, pa še to le v primeru, če jih preveri človek. Grožnjo novinarstvu bolj kot UI predstavljajo navade bralcev, ki jih zanimajo le kratke informacije, ne pa tudi vir in okoliščine dogajanja.«
-
AKTUALNO
Dnevni center za starejše je oblika institucionalnega varstva starejših od 65 let, ki omogoča, da se uporabniki dnevno vračajo domov. »Zelo pomembno je, da uporabniki lahko prihajajo po lastnih potrebah in interesih. Marsikomu na ta način pomagamo strukturirati njegov dan in teden. Ključno je, da imajo vsi, ki prihajajo tudi zaradi kognitivnega upada, možnost aktivnosti zase,« poudarja Helena Primc Kalan, direktorica Doma starejših Logatec, kjer so dnevni center odprli septembra 2022.
-
Kako sva s sosedovim Francem premagala strah
Otroci iz naše vasi smo se veliko družili. Večkrat smo bili prisotni, ko je nekaj let starejšega Franca mama kregala, če ni takoj ubogal: Samo malo počakaj, ko boš šel v šolo, boš že videl ... Nikoli dokončan stavek je obvisel v zraku in rasel z njim kot strašna grožnja.
Jaz, tri leta mlajša, pa sem šolanje težko pričakovala. Neke nedelje sem po končani maši sama šla k učiteljici, da se ji pokažem, če sem že dovolj velika za v šolo. Z mamo sva se večkrat ustavili pri njej, ker je bila njena sovaščanka in vrstnica. Veselo se je nasmejala in rekla, da bom morala še počakati, da bom stara sedem let.
-
september '25Zdravje Aktualno Narava
Drevesa hladijo vročino v mestih
Drevesa lahko močno vplivajo na zniževanje poletne vročine v mestih. Vse višje temperature v mestnih središčih povzročajo številne težave – od zdravstvenih, ki najbolj ogrožajo starejše in bolnike, do energetskih zaradi vse večje potrebe po hlajenju prostorov. Mestne uprave zato marsikje razvijajo strategije, kako znižati temperaturo v ulicah. In ravno sajenje novih dreves ter ohranjanje starih imata tu zelo pomembno vlogo. Raziskava, ki je zajela 110 mest v 17 različnih podnebjih, je pokazala, da drevesa v najbolj vročih in vlažnih podnebjih...
-
Sodobna tehnologija je kot neznan vrt. Starejši se pogosto bojijo stopiti vanj. A, ko to storijo, odkrijejo poti, ki vodijo do novih povezovanj, učenja in razumevanja sveta. (Neznani vir)
Spominjam se časov prvih računalnikov. Zanj si porabil pol mize, da si ga lahko postavil nanjo. Sledil je napredek. Postajali so vse tanjši, manjši in zmogljivejši, v službah smo jih počasi dobivali na pisalne mize, vsak svojega, nekateri celo prenosnike v posebnih torbicah. Bilo je pred skoraj 20 leti, ko sem napredovala na vrhovno državno tožilstvo in kot vodja oddelka na okrožnem izgubila svojo čudovito Jelico, ki je natipkala prav vse, kar sem potrebovala, mi zjutraj natisnila pošto in jo položila na mizo. Tam je sicer bil tudi računalnik, a ga nisem uporabljala. Vsa besedila smo namreč tožilci narekovali v ročni diktafon, natipkale pa so jih pridne strojepiske.
Bojim se svojega odraslega otroka
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Te besede gotovo povzročijo nasprotujoče si reakcije, od vzklika, kakšna norost je pa zdaj to, do izrečenega ali neizrečenega priznanja, da je to res. Moje pisanje je namenjeno tistim, ki (si) to glasno ali manj glasno priznajo. Priznanje je – ne glede na odtenek – pogumen in obenem odrešujoč korak, saj se začenja pot spremembe. Je pot, ki v odnos med odraslimi osebami prinaša jasnost in spoštovanje. Večji je strah, pogumneje moramo stopiti na pot, morda bomo potrebovali tudi pomoč. A stopiti na pot je vredno – za dobro vseh vpletenih.
-
Za slovenske zmage
Letos se spominjamo konca druge svetovne vojne, in ko spremljamo dogajanje po svetu, nas skrbi, da smo na pragu nove svetovne morije. Voditelji protinacistične koalicije so se na Jalti dogovorili, kako naj bo svet urejen po koncu vojne, preprosto povedano, sporazumeli so se o vplivnih območjih, ki bi jih obvladovale zmagovite velesile. Pravzaprav sta se o tem dogovorila ameriški predsednik Roosevelt in sovjetski voditelj Stalin. Britanski predsednik vlade Winston Churchill pri tem ni imel pomembne besede, saj je bilo sogovornikom jasno, da je britanski vpliv v svetu v zatonu. Dogovor, dosežen na Jalti, je bolj ali manj obveljal vse do razpada Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. Sovjeti so vladali v vzhodni Evropi, Američani pa v zahodni.
Mednarodni svetovalni dan z avstrijskimi strokovnjaki v Mariboru
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim nosilcem pokojninskega zavarovanja (PVA) organizira mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 18. septembra 2025, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Zagrebški cesti 84 v Mariboru. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom avstrijske pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni v Avstriji in potrebujejo informacije o avstrijski pokojnini, bo trajalo od 9. do 13. ure.
Zlati muzejski abonma za upokojence
Štiri kulturne ustanove, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije ter Slovenski etnografski muzej so zasnovale zlati muzejski abonma 2025/2026. Namenjen je upokojencem, ki želijo kakovostno preživljati prosti čas s poglabljanjem v zgodovino, kulturo in umetnost ter pri tem stkati tudi kakšno novo prijateljstvo.
Abonma ponuja različne aktivnosti, od vodenih ogledov aktualnih zbirk in razstav do druženja ter diskutiranja z muzejskimi oziroma galerijskimi strokovnjaki. Abonenti bodo lahko osem mesecev neomejeno obiskovali razstave, deležni bodo posebnih popustov na izbrane delavnice ter publikacije (starejše od šestih mesecev) v muzejskih in galerijskih trgovinah, njihovi spremljevalci pa bodo upravičeni do 25 odstotkov popusta ob nakupu vstopnic.
