-
Aktualno
Spoštovana urednica,
revija Vzajemnost je izvrstna in v njej nikoli nisem našla nobene pomanjkljivosti. Vseeno pa vam predlagam rubriko Smeh ni greh, v kateri bi bralci, ki imajo smisel za humor, pošiljali kratke smešnice iz svoje mladosti oziroma življenja. Pošiljam vam eno iz svoje aktivne dobe, ki mi še danes pri 88 letih pričara nasmeh. Želim vam veliko zadovoljstva pri urejanju mesečnika, zdravja in dobre volje. Tule je moja zgodba z naslovom Kako dolgo pa tole traja?
Pozno poleti smo sedeli v frizerskem salonu, pisalo se je leto 1962. Jaz pod havbo, ki je zadušila vse druge zvoke naokoli. Na drugi strani je moja frizerka zaključevala pričesko drugi stranki. Naenkrat opazim, kako se je frizerka obrnila, mi pomahala, nato pa sta se obe z gospo na stolu nasmejali. Potem ko sem sama prišla na končno obdelavo, se mi je frizerka, s katero sva se kar dobro poznali, opravičila in mi povedala vzrok njunega smejanja na moj račun. »Poglejte no, tisto žensko. Marija sveta, koliko časa pa že nosi? Lani sem jo že videla nosečo,« je stranka začudeno spraševala frizerko, čemur sta se družno nasmejali. Vprašanje je bilo logično. Doma me je čakala devetmesečna hči, ki ni niti še hodila, jaz pa sem bila spet noseča in sem čez dva meseca ponovno rodila. In ker se je – po bogve kakšni logiki – porod zavlekel, sem porabila več porodniškega dopusta že prej, tako so mi potem ostali le še štirje meseci dopusta. To pa ni bilo več smešno.
Do dolgoživosti z gibanjem in zdravo prehrano
AKTUALNO
Vsi si želimo dolgo, zdravo in srečno življenje, predvsem pa prijetno staranje s čim manj zdravstvenimi težavami. Od česa je odvisna dolgoživost, kako se ji čim bolj približati, katere navade spremeniti, da bomo fizično in psihično zadovoljni in se bomo dobro počutili tudi v jeseni življenja?
Če nekoliko poenostavimo, se vse vrti okrog preprostih navodil: gibanje, zdravo prehranjevanje, izogibanje ultra predelani hrani, tobaku in alkoholu in drugim substancam ter ravnovesje v vsem, kar počnemo. Ena od študij je dokazala, da so miši, ki so jih hranili z manj kalorično hrano, živele dlje. Znano je tudi, da gibanje za 25 odstotkov zniža tveganje za srčno-žilne bolezni. Idealna kombinacija je, da smo vsak dan gibalno aktivni 40 minut in čim manj sedimo. Ali ste vedeli, da je sedenje več kot pet ur dnevno enako tvegano kot kajenje?
Osamljenost ni le osebna stiska
november '25Zdravje Oskrba Aktualno
Dolgotrajna osamljenost povečuje tveganje za nastanek duševne stiske in bolezni ter ogroža osnovno človekovo dostojanstvo. Svetovna zdravstvena organizacija jo opredeljuje kot tretji steber zdravja, poleg telesnega in duševnega, in že opozarja na epidemijo. Več kot tretjina Evropejcev, to je 50 milijonov ljudi, se vsaj občasno počuti osamljena.
Največ osamljenosti je v Severni Ameriki, najmanj pa v Afriki. Pri nas je po raziskavi Share vsaka peta oseba, stara nad 50 let, osamljena, od tega štirje odstotki izrazito, med njimi je več žensk in starejših. Dolgotrajna osamljenost ima na zdravje enak učinek kot 15 pokajenih cigaret na dan, povečuje tveganje tudi za druge bolezni, na primer za demenco za kar 58 odstotkov, za srčne bolezni za 29 odstotkov, za 32 odstotkov se zviša možnost za možgansko kap.
Stereotipi o zaželeni mladosti in betežni starosti
Aktualno
Vsi stari ljudje so enaki, slabotni, počasni, zgubani, senilni, neučinkoviti, sitni, niso več sposobni za zahtevnejše delo, starost je nesmiselno obdobje …
Stereotipov o starosti, izkrivljene sodbe in posplošitve je s povečanjem števila starejših ljudi vse več. Širijo se kot nevidna mreža in žal vplivajo tudi na generacijsko odtujenost, na socialno izključenost cele generacije in siromašenje medčloveških odnosov. Kdaj in kako smo kot družba začeli pristajati na tako vedenje, so ugotavljali v Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Kot je pojasnila mag. Mateja Prosen, so nekdaj pod isto streho bivale različne generacije, kar je predstavljalo varnost za starejše družinske člane in zgled za mlajše. Danes pa mnogi mlajši s starejšimi v realnem življenju pogosto sploh ne pridejo več v stik. Nekateri celo opozarjajo, da je povsem nekritično čaščenje mladosti tudi svojevrsten strah pred smrtjo, ki jo – tako kot starost – umikamo nekam v kotičke bolnišnic in pokopališč.
Izzivi dolgotrajne oskrbe po prvem decembru
AKTUALNO
Kaj narediti, da bo Slovenija dežela, v kateri bo vredno in lepo živeti, so iskali odgovore na 24. festivalu za tretje življenjsko obdobje. K skupnemu razmišljanju so povabili predstavnike civilne družbe, izvršilne in zakonodajne oblasti, gospodarstvenike in seveda starejše.
Festival, ki so ga organizirali Proevent, Mestna zveza upokojencev Ljubljana in ministrstvo za solidarno prihodnost, je potekal od 30. septembra do 2. oktobra, obiskalo ga je več kot 17.000 ljudi. Častni pokrovitelj je bil predsednik vlade Robert Golob, ki je na odprtju dejal, da je glede na raziskave Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti, ter poudaril zavezo vlade, da podaja roko vsem v tretjem življenjskem obdobju. Ob zaključku tridnevne prireditve pa se je predsednica programskega sveta festivala Vlasta Nussdorfer pogovarjala z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom, častnim pokroviteljem prvega festivala tudi o aktualnih temah, ki zadevajo starejše.
-
ANKETA
Sogovornike smo povprašali, kako dobro poznajo svoje prednike in njihovo življenje.
Suzana Javeršek, moderatorka sistemske postavitve družine in poslovnih sistemov, Sora pri Medvodah: »Poznavanje lastnih korenin mi pomaga razumeti, kdo sem. Ko sem izvedela več o stiskah in travmah v svoji družini, sem lažje razumela tudi sebe. Sistemska postavitev družine mi je pokazala in mi dala orodje za razreševanje, kako se vzorci in bremena prenašajo iz roda v rod, pogosto tudi več generacij nazaj. Tudi če svojih prednikov ne poznamo, se nerazrešene bolečine lahko prenašajo naprej po družinski liniji.«
-
Sodobni prometni junaki: brez čelade, brez smeri, brez trohice odgovornosti, na mestnih avtobusih pa zgolj pred pametnimi telefoni. Neznani avtor
Pogosto sem razmišljala, da mi bo morda po več kot dvajsetih letih pisanja kolumn za različne medije nenadoma zmanjkalo tem. A danes sem prepričana, da mi jih preprosto ne more. Kajti če hodiš naokoli z odprtimi očmi, vidiš toliko stvari, o katerih je vredno razmišljati, pisati in nanje opozarjati.
Veliko hodim naokoli peš ali se vozim z mestnimi in primestnimi avtobusi, a ne le v tednu mobilnosti. Naj torej začnem kar z njimi. Opažam, da je res kriza s kadri. Povsod vabila, naj se podjetju pridružijo novi sodelavci. In očitno so marsikateri, vsaj po videzu sodeč, tudi že upokojeni. Zelo pohvalno. Vidiš in doživiš pa marsikaj. Oni dan je šofer med vožnjo ves čas govoril po mobitelu in temu primerno vozil, zaviral in celo oviral. Le na postajah je malo prekinil klepete, a očitno pod vtisi pogovorov povsem pozabljal na odpiranje vrat. Povsod piše, da se med vožnjo ne smemo pogovarjati z voznikom, ne pa tudi da se on ne sme pogovarjati po telefonu. K sreči so taki res izjeme.
Zbiralna akcija hladilnih naprav
V Ljubljani, Medvodah, Škofljici in Brezovici se je začela zbiralna akcija hladilno-zamrzovalnih naprav. Organizira jo družba Zeos v sodelovanju z javnim podjetjem Voka Snaga, z njo pa želijo preprečiti nepravilno odlaganje aparatov ter občanom omogočiti njihovo enostavno oddajo.
Akcija Kam s tastarim bo trajala od 3. do 28. novembra, vsak delovni dan med 11. in 17. uro pa lahko pripeljete aparat na eno od 20 lokacij v Mestni občini Ljubljana ter v občinah Medvode, Škofljica in Brezovica. Na vsaki lokaciji, najdete jih na povezavi https://www.zeos.si/dogodki/kam-s-tastarim/ bo postavljen premični kontejner z informatorjem, ki vam bo v pomoč pri oddajanju aparatov. Zbirajo vso staro hladilno in zamrzovalno opremo, vključno z napravami, ki za delovanje uporabljajo hladilne tekočine. Mednje spadajo hladilniki in zamrzovalniki, aparati za hlajenje pijač ali hrane, ki samodejno izdajajo hladne izdelke, klimatske naprave, razvlažilniki zraka, toplotne črpalke in oljni radiatorji ter druga grelna oprema, ki deluje na principu toplotne izmenjave.
Spomnimo se umrlih, pomagajmo živim
Čeprav se poraba zadnja leta manjša, Slovenci v spomin na rajne še vedno prižgemo okoli 13 do 15 milijonov sveč na leto.
Večji porabniki parafinskih sveč ali sveč iz voska so le še Hrvati in Poljaki. Pri nas se sicer povečuje uporaba elektronskih in solarnih sveč, ki pa niso tako zelo okolju prijazne, kot mislimo, saj jih je težko reciklirati. Na grobovih se pojavljajo tudi poslikani kamenčki in "trajne" sveče, narejene iz lesa, kamna ali drugih materialov.
Pokojnim se lahko poklonimo še na drugačen način: z dobrodelnim prispevkom. Fundacija Svečka je dobrodelno društvo, ki že od leta 2009 organizira ekološko – humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. Iz Zasavja se je uspešno širila po drugih krajih. Letošnja, že 17. akcija, poteka pod geslom: Spomin ne gori, spomin živi. Zagotovo ste opazili stojnice, ki jih postavljajo prostovoljci pred nekaterimi pokopališči pred novembrskimi prazniki. Na njih osveščajo o prekomernosti uporabe nagrobnih sveč in priporočajo ljudem, naj kupijo kakšno svečo manj, denar pa podarijo v dobrodelne namene. Poudarjajo namreč, naj pomagamo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo. V zameno za donacijo prejmejo ekološko zastavico sočutja, poslikan kamenček ali leseno »svečko«. Organizatorji akcije zbrana sredstva namenijo za medicinske pripomočke in zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih.
-
Združenje bank Slovenije opozarja na povečano število poskusov in uspešnih spletnih goljufij (t. i. phishing napadov), v katerih se goljufi lažno predstavljajo v imenu različnih ponudnikov bančnih storitev in poskušajo pridobiti osebne ali občutljive podatke uporabnikov elektronskega bančništva. Uporabnike pozivajo k previdnosti.
Goljufi uporabnikom pošiljajo elektronska in sms-sporočila ali jih kličejo po telefonu, pri tem pa jih pozivajo k vnosu osebnih podatkov, številk certifikatov, pin-kod ali omogočanju oddaljenega dostopa do računalnika oz. telefona, so pojasnili v združenju bank. Sporočila pogosto vsebujejo povezave do lažnih spletnih strani, ki posnemajo videz uradnih spletnih mest bank ali drugih sicer zaupanja vrednih ponudnikov bančnih storitev.
