-
Jabolko – izjemno darilo narave
Jabolko spada med najbolj priljubljeno sadje, zato ni čudno, da sta mu v oktobru namenjena kar dva praznika: na Kozjanskem in Dolenjskem. Praznik kozjanskega jabolka se tradicionalno odvija drugi teden v oktobru v Podsredi, središču Kozjanskega parka. Prireditve in dogodki, ki se tako ali drugače vrtijo okoli »jabke«, bodo potekali že vse od 5. oktobra. Vrhunec dogajanja pa bo 11. in 12. oktobra. Na osrednjem trgu v Podsredi bodo na prodaj regionalni izdelki, od jabolk iz travniških sadovnjakov, domačih izdelkov in pridelkov do izdelkov...
-
Za slovenske zmage
Ko poslušamo izjave evropskih voditeljev, da je treba več denarja nameniti za obrambo, se vsiljuje vtis, da smo tik pred napadom Ruske federacije. Najglasnejša so opozorila iz Poljske in baltskih držav. Nedavni nastop predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen v evropskem parlamentu je prav tako izzvenel kot poziv k večjemu oboroževanju zaradi naraščajoče verjetnosti, da bo Rusija stopnjevala svojo napadalno politiko, obenem pa je treba stopnjevati sankcije zoper to državo. To sovpada z zahtevo ameriškega predsednika Trumpa, naj članice zveze Nato za obrambo namenijo pet odstotkov svojega družbenega proizvoda. Z drugimi besedami: povečati morajo nakupe orožja pri ameriških proizvajalcih. No, tudi evropska orožarska industrija se krepi, nemškemu Rheinmetallu so, zahvaljujoč državnim naročilom, delnice poletele v nebo.
Uporabljaj vse pripomočke in pomagala, ki obstajajo
AKTUALNO
Življenjska moč ni povezana s tem, koliko časa še imamo. Povezana je s pogledom v prihodnost, pa tudi s tem, da se ozremo čez ramo in pogledamo, kaj se je že zgodilo.
Tako je zapisala norveška igralka, pisateljica in kolumnistka Linn Skåber v predgovoru knjige Starost in radost , ki je nastala na podlagi njenih dolgoletnih druženj s starejšimi ljudmi. »Vedno se mi je zdelo, da je starost zelo zanimiva, veliko sem se ukvarjala z njo. Čisto na začetku se tega v bistvu nisem zavedala, samo všeč so mi bili ljudje, ki so dolgo živeli.« S kratkimi miniaturami predstavlja ganljive, tople in duhovite portrete starejših ljudi, včasih sentimentalne, celo rahlo naivne, spet drugič brutalno realistične.
-
AKTUALNO
Gospoda pri 86 letih so po preboleli hudi pljučnici odpustili iz bolnišnice. Zaradi dolgotrajnega ležanja je močno oslabel, tako da brez pomoči ne more niti vstati iz postelje. Sam ne more več živeti, potrebuje pa vsakodnevno nego, ki mu je otroka, ki bivata v drugem kraju, poleg tega sta še zaposlena, ne moreta zagotoviti.
Med starejšimi pacienti je veliko podobnih primerov. Nekateri nimajo svojcev ali ti ne morejo ustrezno skrbeti zanje. Dogaja se, da pacienta tako hitro odpustijo v domačo oskrbo, da svojci ne utegnejo prilagoditi pogojev za nego, na primer priskrbeti bolniških postelj in ustreznih pripomočkov. Marsikateri niso vešči nege po poškodbah ali pri hujših zdravstvenih stanjih. Kako hude so stiske, dobro vedo socialne delavke v bolnišnicah, ki pogosto pomagajo iskati rešitve.
-
AKTUALNO
V dislocirani enoti Doma starejših občanov Metlika, namenjeni stanovalcem z demenco, so pred kratkim dobili novo terapevtsko pridobitev – avtobus, ki omogoča virtualno vožnjo.
Za začetek so se peljali na morje. Navdušenje med stanovalci, ki so tako rekoč iz vse Slovenije, je veliko in vsak se je spomnil kakšne zgodbe z nekdanjih potovanj na obalo. »V prihodnje bomo v bližini postavili še nekaj klopic in zasadili drevesa ter kot na pravi avtobusni postaji postavili table z imeni krajev, od koder prihajajo naši stanovalci,« razlaga direktorica Ivica Lozar. Ideja, ki je bila presenetljivo hitro uresničena, je bila njena.
-
MOJ POGLED
Prava inkluzija ni zgolj prostor, je kraj, kjer je vsakdo cenjen, slišan in vključen. Neznani avtor
Na kaj pomislite ob besedi inkluzija (vključevanje)? Se vam zdi, da je to le beseda ali jo tudi živite? Pogosto nanjo prisegamo, v praksi pa precej šepamo.
Vsi velikokrat jamramo nad vremenom, posledičnim slabim počutjem, celo že nad polno luno in tudi njenimi menami. Pa res vedno upravičeno?
Udeležila sem se mnogih dogodkov, kjer so se predstavljale skupine oseb s tako ali drugačno prikrajšanostjo, in vedno znova ugotavljam, da se njihove zgodbe še vedno dotaknejo le redkih. A nas je k sreči vedno več. In prav vsak dogodek šteje. Srečujem ljubke downovčke pa gluhoslepe, ki me vedno znova pozitivno presenečajo, pred kratkim pa sem spoznala tudi osebe, ki slikajo z nogami in usti. Ali si to lahko zamišljate? Še z rokami ne znam. Zgodilo se je v Dolu pri Ljubljani v začetku septembra. Bilo je poučno, naravnost nepozabno.
Tesna povezava z lokalno skupnostjo
AKTUALNO
Pred meseci smo s skupino študentov Fakultete za socialno delo in njihovo profesorico dr. Jano Mali obiskali Dom upokojencev Brežice. Namen obiska je bil, da bodoči socialni delavci spoznajo organizacijo in življenje v domovih ter priprave na izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi.
Dom v Brežicah sodi skupaj z domom v Sevnici v sklop Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Zgrajen je bil leta 2013 in ima 156 mest v eno- in dvoposteljnih sobah, štiri mesta imajo na voljo tudi za dnevno varstvo, nekaj tudi za začasne nastanitve. V treh domovih imajo skupaj na voljo 556 mest, v posebni enoti DUO Impoljca pa odraslim osebam s posebnimi potrebami nudijo možnost bivanja v skupnosti v petih hišah. Za stanovalce skrbi nekaj več kot 330 zaposlenih, prav tako kot v vseh podobnih domovih se srečujejo s pomanjkanjem osebja za nego stanovalcev. Izvajajo tudi praktični pouk za študente zdravstvene nege, a žal se po končanem usposabljanju le redki odločijo za ponujeno zaposlitev.
-
oktober '25Zdravje Aktualno Okolje
Zdravilni učinki glasbe in narave
Glasba ima – bodisi s poslušanjem ali aktivnim muziciranjem – globok vpliv na dojemanje kakovosti življenja pri starejših. Njena edinstvena moč je, da prebuja možgane, pomaga aktivirati speče ali poškodovane nevronske povezave, spodbuja gibanje in vzbuja pozitivna čustva. Znane so koristi bivanja v naravi na svežem zraku in naravni svetlobi za splošno dobro počutje. Narava in glasba imata torej prirojeno povezavo – ko ju združimo, zdravilni učinki bivanja na prostem in spodbudna energija glasbe poživijo čute ter predstavljajo osvežujoč odmik...
-
AKTUALNO
Nobenega dvoma ni, da živimo v nekakšnem brezhumornem svetu, v katerem nas bombardirajo s črnimi vestmi in črnogledostjo. Še najbolj žalostno pa je, da se nemalokrat najraje celo nasmihamo tuji nesreči. Vendar pa bi morali bolj ceniti žlahten humor, saj nas razbremenjuje vsakdanjega stresa in tegob.
Kmalu bodo minila štiri desetletja od smrti Franeta Milčinskega – Ježka, nedvomno največjega slovenskega humorista in satirika vseh časov. Le kdo ne pozna njegovih šal, dovtipov, humoresk … »Jaz nisem kulturnik, sem neke vrste komunalna usluga, sem dvorni norec Nj. Vel. Ljudstva. Ne vem, kako se je godilo drugim dvornim norcem, meni gre dobro,« je dejal nekoč. Precej pred Ježkom je češki književnik in scenarist Karel Čapek dejal, da je »humor najdemokratičnejša človeška navada«.
-
Spoštovana urednica,
ob branju vaše uvodne besede Spomin na šolske dni sem se spomnila na svoj začetek šolskih dni, na svojo učiteljico prvega razreda gospo Strmole iz Osnovne šole Tržišče v občini Sevnica, ki je vsa leta mojega osnovnošolskega časa poučevala prvi razred. Naučila nas je pisati, brati, računati do dvajset. Vse črke abecede, velike in male, pisane in tiskane, in vse številke.
Takrat, natančneje leta 1957, ni bilo vrtca ali male šole, otroci iz sosednjih vasi se nismo prej poznali, v razredu nas je bilo okoli 50, kot vidite na sliki, in vsega nas je naučila ena sama učiteljica.
