junij '23

AKTUALNO

Nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, pestijo nas večanje števila obolelih, izgorelost neformalnih oskrbovalcev, pomanjkanje kadra ter premalo postelj v domovih za starejše in finančnih sredstev, je bilo slišati na mednarodni konferenci o demenci ASK 2023 v Mariboru. Združenje Spominčica Alzheimer Slovenija je na razpravo o celoviti obravnavi demence v lokalnih skupnostih povabilo domače in tuje referente različnih strok, svojce, oskrbovalce in obolele za demenco, ki so predstavili težave in predlagali rešitve vse bolj pereče problematike.

junij '23

Aktualno

Stari ljudje so se skozi celotno zgodovino spopadali z negotovostjo, ki so jo povzročale nezaposlenost, bolezni, oviranost in starost. Proces grajenja sistema socialne varnosti v starosti je bil dolgotrajen in postopen, so poudarili na posvetu o univerzalnem pokojninskem sistemu kot nujni socialni inovaciji 20. stoletja, ki ga je pripravil Zavod OPRO.

Socialno varnost v starosti so si lahko zagotovili z lastnim premoženjem, delom, družinsko solidarnostjo ali miloščino. Zadnja je bila kot oblika državne pomoči organizirana s sistemom ubožnic, ki so jih kot del jožefinskih reform pri nas vpeljali v osemdesetih letih 18. stoletja. Namen ubožnic je bil regulirano in nadzorovano zbiranje ter razdeljevanje denarja za reševanje socialnih vprašanj pa tudi družbeni nadzor in sankcioniranje beračenja v javnosti. »Ubožnice lahko po eni strani vidimo kot družbeno priznanje, da mora država poskrbeti za socialno varnost ljudi, ki ne morejo preživeti od svojega dela in nimajo sredstev ali družinskih članov, na katere bi se lahko obrnili za pomoč. Po drugi strani pa so stari ljudje v ubožnicah dojeti kot neproduktivni in nepoboljšljivi, zato se jim je odmerjala kar grozljivo skromna oskrba,« je povedal direktor zavoda Otto Gerdina.

junij '23

ANKETA

Sogovornike smo vprašali, kaj menijo o vlogi medijev v družbi.

 Katja Bašič, upokojena kriminalistka, Ljubljana: »Vsak dan spremljam različne medije, ker se mi zdi to pomembno in jih rada med seboj primerjam. Prek mobilnega telefona berem na internetu na primer 24ur in Siol.net, naročena pa sem na tiskano izdajo Dela. Zanimiva je primerjava med njihovim različnim poročanjem. Najbolj zaupam svoji presoji, saj čutim, da so komentarji dogodkov dostikrat usmerjeni glede na uredniško politiko, in to ni dobro. Rada si ustvarim svoje mnenje.«

Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču zaključili letošnji Dnevi medgeneracijskega sožitja, kjer so upokojenci iz vseh koncev Slovenije pokazali, kako zelo aktivni so še in kaj vse znajo in delajo, od petja, plesa, literarnega in likovnega ustvarjanja do obvladovanja različnih veščin ročnih del. Razstavljeni izdelki so prave umetnine. Pri svojem delu so zelo spretni, inovativni in tudi skrbni pri ohranjanju naše kulturne dediščine. Vse to nastaja ali se odvija v skoraj 500 društvih po Sloveniji.

Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli 3. Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije. Slovesnega odprtja se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob s široko ministrsko ekipo in kot je dejal, so tudi s tem želeli pokazati, da jim je mar za starejše. Napovedal je štiri ukrepe, vredne 100 milijonov evrov, ki bodo pomagale izboljšati gmotni položaj upokojencev, med drugim tudi upokojensko »božičnico«.

 Jutri se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začenjajo Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije. Dvodnevna prireditev je priložnost za promocijo pozitivne podobe staranja, odpravo predsodkov in stereotipov o starosti ter za krepitev sožitja med generacijami.

 Po slovesnem odprtju (ob 10. uri v Marmorni dvorani) bo priložnost za obisk stojnic, na katerih bodo rokodelci predstavljali svoje izdelke. V sredo se bodo predstavljale naslednje pokrajinske zveze: Celjska, Koroška, Pomurska ter Dolenjske in Bele krajine Spodnje Podravje in Južna Primorska. Ker svoje znanje radi delijo, se bodo obiskovalci lahko udeležili rokodelskih delavnic in se preizkusili v slikanju na steklo, kaligrafiji, izdelavi nakita, izdelkov iz ličja, cvetja iz papirja, rož iz jute, darilnih škatlic itd. 

Jutri, 18. maja, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal Festival duševnega zdravja. Organizira ga Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za ozaveščanje ljudi vseh starosti (mladostnikov, ljudi srednjih let, starejših) o pomenu ohranjanja in krepitve duševnega zdravja ter za destigmatizacijo duševnih stisk in motenj.

Odprtja se bo ob 10.30 udeležila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je častna pokroviteljica festivala. Sodelovalo bo veliko strokovnjakov in društev, ki bodo obiskovalcem predstavili različne programe in aktivnosti za izboljšanje duševnega zdravja, za pomoč tistim, ki bi jo potrebovali, ter za zmanjšanje stigme zaradi duševnih stisk. Obiskovalci bodo imeli možnost pogovorov z osebami z lastnimi izkušnjami okrevanja po duševni stiski. Lahko se bodo udeležili pogovorov in svetovanj ter delavnic, na katerih bodo pridobili nekatere praktične veščine, ki jim bodo pomagale pri ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja.

 S petkovo slovesno otvoritvijo se tudi uradno začenja najstarejši in najobsežnejši festival učenja pri nas Tedni vseživljenjskega učenja (TVU), ki poteka že 28. leto. S festivalom Andragoški center Slovenije v sodelovanju z območnimi in tematskimi koordinatorji opozarja na pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih ima vsakdo med nami kot posameznik, udeleženec na trgu dela ter član različnih skupnosti. Letošnji slogan se glasi: Učenje krepi in radosti.

Do 18. junija bo blizu 2.000 prirediteljev (ljudske univerze, šole, društva in druge ustanove) izpeljalo okrog 8.000 različnih brezplačnih dogodkov po vsej državi –v majhnih krajih in večjih mestih, izobraževalnih in kulturnih ustanovah, knjižnicah, knjigarnah, zdravstvenih domovih, trgovskih centrih in na drugih javnih mestih.

 Jutri, 13. maja, bo na različnih lokacijah v Ljubljani potekal prvi festival Plečnikov dan za družine. To je priložnost, ko lahko družinski člani vseh generacij skupaj spoznavajo mojstrovine arhitekta Jožeta Plečnika in hkrati skupaj ustvarjajo.

Tako se boste preizkusili v gradnji z legokockami in velikimi palicami, poslušali kamišibajske pripovedi, raziskovali, skicirali, muzicirali, ob tem pa nabirali žige in sodelovali v nagradi igri. Udeležite se lahko delavnic, ustvarjalnic in vodstev: Ustvarjalna sila, Plečnik navdihuje, Tempelj modrosti, Arhitekturna skica, Moj, tvoj, skupni prostor, Ritem arhitekture, Skrivnosti Plečnikovega vrta in Plečnik na sprehodu.

Danes se državljani Evropske unije, skoraj  447  milijonov nas je, simbolno spominjamo ideje združevanja držav. Unija je bila uradno ustanovljena leta 1993, a za začetek štejemo 9. maj 1950, ko je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo s predlogom za vzpostavitev nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Leto pozneje je bila oblikovana Evropska skupnost za premog in jeklo, iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in EU.

Na dan Evrope bo tudi v Sloveniji potekala vrsta dogodkov, vsi pa bodo v znamenju zelene preobrazbe, trajnostnih praks in evropskega leta spretnosti.  Osrednje praznovanje bo potekalo na Kongresnem trgu v Ljubljani, ob 12. uri bosta udeležence nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Vse do 20. ure se lahko udeležite ustvarjalnih delavnic, praktičnih poizkusov, kviza ter različnih pogovorov ogledate si lahko športne in glasbene nastope, potekala bo izmenjevalnica oblačil, degustacije, Živa knjižnica …  Na stojnicah lahko dobite koristne informacije o EU ter o trajnostnem načinu življenja, krožnem gospodarstvu, energetski sanaciji stavb in zelenem dogovoru, ki predvideva do leta 2050 doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov.