Prednosti fotografiranja za starejše

 Zelo koristno je, če starejši (spet) vzamejo v roke fotoaparat – ali pametni telefon z dobro kamero. Hobiji niso za krajšanje časa, ampak tudi vir veselja, ustvarjalnosti in ohranjanja miselne svežine. Marsikateri so se s fotografiranjem ukvarjali že v mladosti, zato ga zlahka ponovno vključijo v svoje življenje. Tisti, ki so nekoč fotografirali predvsem družino, lahko danes odkrijejo veselje v zajemanju motivov narave, mestnih motivov ali vsakdanjih trenutkov.

PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU

  

Prižgite luč, ljudje, je svojčas povabil Fran Milčinski - Ježek. Ko se temnijo časi, je treba prižigati luč in se zbirati ob njeni svetlobi. Adventni in potem božično-novoletni čas nas vabita prav k temu. Tako blago prijetni so odsevi svetlobe iz venčka pričakovanja in potem tisto Sveto, ki iz betlehemskega hlevčka valovita radost in mir tja k našemu življenju in k tistim, ki so ob nas – k našim (naj)bližjim.

Na svetu si, da gledaš sonce. / Na svetu si, da greš za soncem. / Na svetu si, da sam si sonce/ in da s sveta odganjaš – sence. Kot napotilo so besede Toneta Pavčka. Naša poklicanost je, da se okrepimo v Soncu in da potem s sveta odganjamo sence.

Aktualno 

Svetovni dan varčevanja, ki je 31. oktobra, nas vsako leto spomni na pomen odgovornega odnosa do denarja, finančne pismenosti in dolgoročnega razmišljanja o prihodnosti. Vendar raziskave kažejo, da je slovenska finančna pismenost slaba.

Kaj pravzaprav je finančna varnost? Na kratki rok nam jo zagotovi varnostna rezerva, na starost pa pokojninska rezerva. Varnostna rezerva je tisti privarčevani znesek, ki ga imamo vedno na strani za nujne primere – če se pokvari avto, televizija, pralni stroj. Vedno pa potrebujemo tudi nekaj rezerve za hude čase, in to v likvidni obliki (gotovini).

Od danes je mogoče koristiti vse oblike pravic do dolgotrajne oskrbe, zato Zakon o dolgotrajni oskrbi določa prenehanje uporabe določb nekaterih drugih zakonov, ki so urejali primerljive pravice. Med drugim je določeno prenehanje uporabe določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, razen za slepe in slabovidne osebe.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sporoča, da zavarovanci in upokojenci od danes dalje pri njih ne morejo več uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Izjema velja le za zavarovance, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni, zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi. Navedeni zavarovanci obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je le-to prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.

 Prejemniki pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo letos prvič dobili tudi zimski dodatek v višini 150 evrov. Izplačan bo 17. decembra. Kot so sporočili iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prejemnikom ne bodo pošiljali obvestil o tem nakazilu.

Zimski dodatek se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, dobili ga bodo vsi, ki so junija letos že prejeli letni dodatek. Tistim, katerim bo pravica do letnega dodatka za letos priznana naknadno, bo nakazan ob izplačilu rednih prejemkov za maj 2026. Do zimskega dodatka so v sorazmernem delu upravičeni upokojenci, ki se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, in prejemniki delne pokojnine ali sorazmernega dela pokojnine. Zimski dodatek se prav tako odmeri v sorazmernem delu, če je osnovna pravica priznana ali je prenehala med koledarskim letom.

Ob današnjem Mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami in deklicami nevladne organizacije pozivajo k ničeni toleranci do nasilja -  tudi v praksi, ne le na načelni ravni. Sindikat upokojencev Slovenije pa opozarja, da smo kot družba preveč tolerantni do nasilja nad starejšimi, še zlasti nad starejšimi ženskami.

Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja zahtevajo dosledno uporabo vseh zakonodajnih možnosti za zaščito žrtev nasilja, zlasti  dosledno izvajanje istanbulske konvencije. Zato pozivajo k uporabi enotnih orodij za oceno tveganja, bolj učinkovitemu medinstitucionalnemu sodelovanju in ničelni toleranci do nasilja tudi v praksi, ne le na načelni ravni.

 Uradna otvoritev 41. slovenskega knjižnega sejma bo šele zvečer, a na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se že tare ljubiteljev knjig. Sejem je namreč tokrat za obiskovalce odprt dan dlje kot običajno, od 24. do 30. novembra.

Slogan nakazuje, da je osrednja pozornost namenjena eni najbolj izjemnih žensk svojega časa – Almi Maximiliani Karlin. Pisala je romane, potopise, črtice, eseje, članke in notne zapise, v katerih se prepletajo oddaljeni svetovi in notranji boji. Rodila se je pred 136 leti v Celju, ki je mesto v gosteh na knjižnem sejmu. Danes in jutri bodo še podrobneje predstavili njeno življenje in knjižni opus.

 Vsak človek s sladkorno boleznijo mora imeti dostop do celostne oskrbe, podpornega okolja in politik, ki promovirajo zdravje, dostojanstvo in samostojnost, ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni poziva Svetovna zdravstvena organizacija. Zveza društev diabetikov Slovenije medtem letos izpostavlja zlasti pomen dobre psihološke podpore.

Sladkorna bolezen ni samo povišan sladkor v krvi, ampak neozdravljiva bolezen, ki zahteva nenehen nadzor nad telesom ter povzroča številne stiske in strahove, je na novinarski konferenci dejal predsednik zveze Robert Gratton. Dobra psihološka podpora ljudem s sladkorno boleznijo, ki dokazano pomaga, naj bo enakovredni del njihove celostne oskrbe, je pozval.

 V Sloveniji danes prvič praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, namenjen promociji znanosti kot gonilne sile razvoja družbe.

Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti letos poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Da ga bomo vsako leto praznovali 10. novembra, so se odločili, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.