-
Na pobočjih pod Golico se že razcvetajo narcise oziroma ključavnice, kot jim pravijo domačini. Vsako leto privabljajo številne obiskovalce, zato je občina Jesenice tudi letos uvedla poseben prometni režim. Ob koncih tedna bosta zaprti cesti v Planino pod Golico in Javorniški Rovt (Pristava), obiskovalci se bodo do cvetočih travnikov zapeljali z brezplačnim avtobusom.
Če bo vreme lepo, bodo naslednje tri sobote in nedelje, torej 14. in 15. maja, 21. in 22. maja ter 28. in 29. maja obiskovalci zastonj parkirali pred občinsko stavbo in sedli na brezplačni avtobus. Ta bo vozil med 7. in 17. uro vsako polno uro, po potrebi pa še pogosteje. Ustavljal bo tudi na drugih postajah mestnega potniškega prometa, tako bodo lahko brezplačni prevoz uporabili tudi tisti, ki se bodo do Jesenic pripeljali z vlakom. Domačini ter gosti turističnih ter gostinskih ponudnikov se bodo lahko zapeljali mimo zapor.
Napredovanje srčnega popuščanja lahko upočasnimo
Srčno popuščanje, bolezen, pri kateri srce ne more prečrpati dovolj krvi, ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca. Čeprav bolezen, ki je pogosta pri starejših od 70 let, ni ozdravljiva, lahko njeno napredovanje upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in spremembo načina življenja, poudarjajo strokovnjaki.
Kot je na današnji novinarski konferenci v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pojasnil predsednik društva in zdravnik Matija Cevc, je srčno popuščanje stanje, pri kateri srce ne more več prečrpati dovolj krvi za potrebe organov, kar vodi v zastajanje krvi v pljučih. To povzroča težko sapo oz. dušenje, sprva le med naporom, z napredovanjem bolezni pa tudi v mirovanju. Bolniki posledično pogosto spijo polsede, saj privzdignjeno vzglavje olajša dušenje.
Ob evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot 4000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno 30 odstotkov ljudi jih utrpi v aktivnem obdobju, 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, 15 do 30 odstotkov pa hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih. Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva, po drugi pa prepoznavanje znakov kapi in hitro ter pravilno ukrepanje. S tem lahko najbolj zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost.
-
Letošnji teden Rdečega križa, ki se bo začel 8. maja, na svetovni dan Rdečega križa, bo namenjen ozaveščanju o pomenu humanitarnosti. Po besedah predsednice Rdečega križa Slovenije (RKS) Vesne Mikuž želijo javnosti javnosti sporočiti, da vsaka, tudi najbogatejša družba, potrebuje prostovoljce in humanitarne organizacije, ki jih povezujejo.
Moto tedna bo Skupaj smo neustavljivi, "kar pomeni, da želimo izpostaviti pomembnost humanitarnosti, sodelovanja in spoštovanja človekovega dostojanstva". Ta trenutek RKS po besedah Mikuževe najbolj zaposluje pomoč socialno ogroženim s prehranskimi paketi, zbiranje in delitev vseh oblik pomoči najranljivejšim ter pomoč beguncem iz Ukrajine. »Trenutno težje preživijo predvsem starejši upokojenci in družine z veliko otroki, kjer je zaposlen le eden od staršev ali pa sta oba starša na minimalni plači," je pojasnila. Pri tem ne gre pozabiti niti dnevnih aktivnosti, kot so tečaji prve pomoči in krvodajalstvo.
Naj bo prihodnost brez konflikta med ekologijo in ekonomijo
NAŠ POGOVOR
Marinka Vovk je doktorica bioloških znanosti, razvojnica, mentorica, strokovna sodelavka, socialna podjetnica in vodja razvoja v raziskovalnem centru RE-USE. Leta 2012 je ustanovila prvo socialno podjetje v Sloveniji Center ponovne uporabe (CPU), ki prispeva k zmanjševanju odpadkov, kroženju virov in spodbujanju lokalnih delovnih mest pa tudi k ozaveščanju in izobraževanju potrošnikov. Njeno večkrat nagrajeno delo odmeva tudi zunaj naših meja; sicer pa tudi okoljski problemi segajo prek meja daleč v prostor in čas.
-
Bodi prijazen in dober, kadar koli je to mogoče. In vedno je mogoče. Dalai Lama
Pred očmi se mi je te dni zavrtela prav posebna zgodba. Izpred mnogih let. Iz revije Ona so Beli obroč Slovenije obvestili, da bo za žrtve nasilja potekal poseben natečaj. Izbirali bodo ideje za nakit v obliki obroča in tri najlepše nagradili, prvonagrajeni pa bo izdelan iz zlata in prodan na dobrodelni dražbi. Sijali smo od sreče. Zaključni dogodek je bil na gradu. Veličasten. Z urednico One in direktorjem Zlatarne Celje smo tik pred »rdečo preprogo« s kozarčkom penine sprejemali eminentne goste. Številni fotografi so slehernega ujeli v objektive.
V zakonu je občina priložnost in past
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Sodobni evropski zakoni o dolgotrajni oskrbi poverjajo njeno organizacijo občinam, kajti samo občinska politika in uprava, lokalne stroke in občani čutijo potrebo, da prav poskrbijo za svoje bolne in starostno opešane ljudi. Slovenski zakon, ki so ga sprejeli pred meseci, je zadržal večino organizacijskih dolžnosti v pristojnosti države. Lokalnemu razvoju pa je napol odprl vrata.
Občina, ki si bo kot prioriteto zastavila vzpostaviti krajevno mrežo integrirane oskrbe, bo z uveljavljanjem novega zakona lahko v nekaj letih dosegla sodobno evropsko raven; občina, ki bo to nalogo prepuščala državi ali kapitalu, bo pri oskrbi svojih nemočnih občanov še bolj zaostajala.
-
Za slovenske zmage
Vojna v Ukrajini je povsem spremenila razmerja v mednarodni skupnosti, kakršna so se oblikovala po drugi svetovni vojni. Po razpadu Varšavskega pakta se je še bolj povečal vpliv zveze Nato (in s tem ZDA) na varnostno sliko v svetu, še posebej v Evropi. Vzhodnoevropske države, ki so se otresle podrejenosti Sovjetski zvezi (Rusiji), so se želele kar se da hitro vključiti v zahodnoevropske in evroatlantske povezave, saj so v tem videle možnost za hitro »evropeizacijo«.
V tem vojaškem spopadu je razmerje sil izrazito v korist ruskemu napadalcu, vendar so v Moskvi očitno podcenili ukrajinsko odločenost braniti svojo suverenost. Dejansko je ruska vojska v Ukrajini doživela poraz. Tega seveda ne priznajo, vendar je več kot očitno, da kljub ogromni premoči niso mogli zasesti ozemlja, ki so ga napadli. Ta ugotovitev ima zagotovo dolgoročne posledice za oblikovanje varnostnih načrtov tudi v drugih državah, še posebej evropskih.
-
Pisma bralcev
Pismo je namenjeno moškim, ki se oglašajo na male oglase, v katerih iščemo sorodno dušo. Dragi moški, moram vas malce okrcati. Dobri dve leti po tej poti iščem sorodno dušo. Približno 40 pisem sem dobila, a sama neresnost! Dragi moji, po premisleku se odločite, kaj iščete: čistilko, ljubico ali koga, da vas neguje in posluša javkanje. Da, tudi to je lahko, če se z nekom skupaj postaraš. Negovala sem partnerja z zelo hudo boleznijo 15 dolgih let, zato vem, kaj govorim.
Preden se javite na oglas, preberite podrobnosti. Ne vem, zakaj se na oglase javljate poročeni ali pa ste v zvezi ali premladi ali prestari ali pa tisti z nizko postavo, ko druga stran išče visoko osebo. Pa nehajte se hvaliti, kaj vse imate: vikende, dober avto … Po 70. letu je vse to nepomembno, potrebujemo sočloveka, lepo besedo, topel objem, tolažbo, če smo slabe volje, ne potrebujemo nekoga z visoko izobrazbo, potrebujemo le srce in dobro voljo. Vem, da tudi vi, moški, doživljate enake stvari pri ženskah, ki jih zanima, kaj vse imate, koliko je na bančnem računu in podobno – saj ste mi mnogi sami povedali.
-
SLIKARKA
Ivica Jan iz Medvod je prava »tavžentroža« med rokodelci. Samo klekljati ne zna, odlično pa obvlada številne druge spretnosti: od kvačkanja, pletenja, vezenja, šivanja do izdelovanja glinenih izdelkov, rož iz najrazličnejših materialov in še marsičesa. Poleg tega se ukvarja z zelišči, saj jo je stara mama že v otroških letih naučila nabiranja, sušenja in uporabe zdravilnih rastlin. Iz njih pripravlja čaje, napitke in namaze, na prireditvah se rada pokaže kot Pehta Ivica. Z različnimi izdelki je sodelovala že na marsikateri razstavi. Velikokrat je vodila delavnice ročnih del za upokojence ministrstva za obrambo, kot mentorica se je večkrat udeležila tudi rokodelskih delavnic Zdusa v Delfinu, saj svoje znanje rada prenaša na druge. »A ni boljše, da se ljudje s čim prijetnim zamotijo, kot da samo sedijo in mislijo na slabe stvari,« pravi.
