Sožitje med generacijami mora ostati trdno
Devetnajsti Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) je v začetku oktobra v Cankarjev dom privabil številne obiskovalce. Nekateri so prišli poslušat strokovne razprave, drugi so iskali kak nasvet ali storitev, s katero bi si izboljšali počutje, tretje pa je prignala radovednost, kaj vse (še) zna in zmore tretja generacija. Imeli so kaj videti in slišati.
V kulturnem programu se je zvrstilo 120 plesnih, glasbenih in pevskih nastopov, med njimi celo odlomki iz muzikalov. Na delavnicah in stojnicah 160 razstavljavcev so se obiskovalci lahko seznanili z uporabo sodobnih tehnologij in terapijami za blaženje težav pri različnih zdravstvenih težavah, izmerili so si lahko krvni tlak, sladkor v krvi, preverili vid in sluh, se seznanili z novostmi v dentalni medicini. Zelo obiskani so bili zlasti pogovori o smislu življenju, ki ju je pripravil Hospicafé, delavnice za krepitev spominskih sposobnosti in predavanje za ohranjanje bistrega uma.
-
Pot nazaj v mladost
Paul Hynek je ime, ki bo zapisano v zgodovino, kajti ta 57-letni moški je prvi na svetu, ki so mu radikalno podaljšali življenje: njegovo biološko uro so potisnili krepko nazaj.
Raziskovalci so s tem poskusom prvič zares dokazali, da je mogoče obrniti tok življenja nazaj – v mladost.
Devet odraslih zdravih prostovoljcev je pristalo na poskus ekipe raziskovalcev z Univerze Stanford, ki so jim napovedali spremembo fizičnega počutja, po domače pomladitev. Cilj spremembe naj bi dosegli tako, da bi vrnili timus – priželjc na velikost, kakršno ima moški pri 30 letih.
-
Zavod za aplikativne študije OPRO je izdal publikacijo Starost ni za mevže, v kateri je Otto Gerdina, doktorski študent fakultete za družbene vede, zbral osrednja dognanja z okroglih miz, ki jih zavod že nekaj let pripravlja na temo starizma. V publikaciji, katere podnaslov je O nasilju med in nad starimi, so objavljena še besedila Mace Jogan, Vesne Švab, Boruta Ošlaja, Sandre Cico in Tatjane Arnšek.
Na predstavitvi knjige so sodelovali Otto Gerdina, psihiater Matjaž Lunaček in sociologinja Vesna Leskošek. Zadnja je poudarila, da gre za vreden prispevek k študijam o starosti, saj so redke, še posebej zanemarjene pa so debate o nasilju nad starimi ljudmi, ki je po njenih besedah zelo mnogotero. Gre za družbeno temo, ki bi potrebovala veliko več pozornosti. Matjaž Lunaček je še posebej omenil prispevek prof. dr. Boruta Ošlaja, profesorja filozofije, ki piše o samomorih med starimi.
Revščina med starejšimi v Sloveniji
STARANJE V EVROPI
Nedavna podelitev Nobelove nagrade za ekonomijo Abhijitu Banerjeeju, Esther Duflo and Michaelu Kremerju, raziskovalcem na področju revščine, je sprožila veliko diskusij. Nekateri so opozorili na preveliko, nekateri spet na premajhno oziroma prešibko metodološko usmerjenost njihovega dela.
Sami se s takšnimi presojami ne bomo ukvarjali. Pogledali pa si bomo nekaj podatkov na področju revščine starejših v Sloveniji, ki temeljijo na prispevku, ki sva ga z dr. Nado Stropnik, vodilno raziskovalko področja revščine pri nas, pripravila v letu 2015, in na podatkih SHARE za leto 2011 (četrti val raziskave).
-
Za slovenske zmage
Nekoliko starejši bralci se najbrž spomnijo časa, ko so mešetarji na živinskih sejmih posredovali pri prodaji in nakupu živine in za to »uslugo« običajno od prodajalca dobili nekaj plačila. Njihova vloga je bila v bistvu enostavna. Živino, ki je bila naprodaj, so »strokovno« ocenili in predlagali, kolikšna naj bo kupnina. S tem namenom so konjem pogledali v zobe, kravam so dvigovali rep, da bi ugotovili, kolikokrat so povrgle, in po vimenu ocenili, koliko mleka dajejo. Danes v naših krajih takih posrednikov oziroma mešetarjev na sejmih ni več, saj imajo rejci za vse živali listine, ki zagotavljajo, da kupec ne bo kupil mačka v žaklju. Pojavili pa so se novi mešetarji, ki so si nadeli različne zveneče nazive, v bistvu pa jim gre predvsem za provizije pri podaji.
Zbiranje spominov na kinematografijo v Novem mestu
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ob stoletnici rednih filmskih predstav v Novem mestu pripravlja akcijo zbiranja spominov tematiki kinematografije. Gradivo zbirajo tudi druge knjižnice (v Metliki, Črnomlju, Trebnjem, Ribnici, Brežicah, Sevnici, Krškem in v Kočevju).
Se še spomnite vašega prvega ogleda filma v kinu? Še hranite filmski plakat, vstopnico ali fotografije stavb, v katerih so se nahajali kinematografi? Ste ob obisku kina doživeli kaj, kar se vam je še posebej vtisnilo v spomin? Delite spomine in doživetja ter prinesite fotografije zunanjosti in notranjosti stavb kinematografov, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice …
-
STARANJE V SLOVENIJI
Ena izmed značilnosti ljudi v drugi polovici življenja je ponos na lepe in dobre stvari v svojem kraju. Svoj kraj imamo radi, zanj smo pripravljeni marsikaj narediti, radi spoznavamo njegovo preteklost, ljudi, ki so ga razvijali, in stvari, na katere smo ponosni. Vse to so lastnosti zdravega domoljubja, o katerem smo govorili prejšnja dva mesca na tej strani. Poglejmo še, kaj pravijo o tem ljudje.
Na kakšen način prispevate k dobrobiti svojega kraja?
Na to vprašanje so odgovarjali nad 50 let stari prebivalci v raziskavi Staranje v Sloveniji. Navedli so številne koristne dejavnosti: prostovoljne prispevke, skrb za čisto in urejeno okolico, sodelovanje pri akcijah v kraju, medsebojno pomoč sosedom, aktivnost v društvu, spečem pecivo za krajevne praznike, pomagam ljudem urejati administrativne zadeve, ker sem bila prej v tem poklicu, obiskujemo se med seboj, pozdravljam druge, prijazen sem do sosedov, plačujem davke, dobro opravljam svojo službo. Odgovori izražajo pristno in zdravo krajevno domoljubje.
-
Anketa
Ljudje odhajamo, spomini ostajajo.
Zorana Baković, kolumnistka, dopisnica dnevnika Delo za Azijo: »Od zgodnje mladosti sem si želela vedeti, kaj je smrt: konec vsega, vrnitev v prvobitno stanje duha ali začetek nekega novega ontološkega spoznanja neskončnosti. Spoznanje budizma mi je odprlo drugačno dimenzijo od tiste, ki jo določa krščanski odnos do smrti. Za budiste je smrt naravni del življenjskega ciklusa, ki vodi v ponovno rojstvo. Zame je smrt zadnja stran romana, ki jo je treba pazljivo napisati, da bi si jo tisti, ki ostanejo, zaželeli še večkrat prebrati.«
Holesterol po nepotrebnem jemlje življenja
Po podatkih iz raziskave projekta CINDI imata kar dve tretjini odraslih prebivalcev zvišan holesterol. To je zaskrbljujoče, po mnenju Združenja kardiologov Slovenije gre celo za nacionalni zdravstveni problem.
Zvišan holesterol, ki prikrito in dolgoročno uničuje žile, je namreč eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Z zdravim življenjskim slogom in rednim spremljanjem vrednost holesterola pa lahko tveganje znižamo.Holesterol naš organizem seveda potrebuje, vendar je težava, če imamo v krvi preveč "slabega" LDL holesterola. Ta se namreč kopiči na stenah žil odvodnic (arterij), s tem oži žile in ovira pretok krvi skozi žile. Tako nastane ateroskleroza, zaradi katere vsako leto v bolnišnicah zdravijo 10 tisoč ljudi. Nakopičen plak lahko poči, tako v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Če so zamašene koronarne žile lahko pride do srčnega infarkta, strdek v možganskih arterijah lahko povzroči možgansko kap, strdek v arterijah nog pa odmrtje (gangreno) dela noge ali cele noge.
Pomurski upokojenci se predstavljajo
Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota in Društvo upokojencev Murska Sobota vabita na otvoritev razstave pod naslovom Pomurski upokojenci se predstavljajo. Na njej ljubiteljski slikarji razstavljajo svoje slike, člani sekcije ročnih del pa številne izdelke, ki so jih ustvarile njihove spretne roke.
Odprtje bo v petek, 8. novembra 2019, ob 17. uri v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, Zvezna ulica 10.
Slike bodo na ogled do 30. novembra 2019, ročna dela pa do 15. novembra 2019.
