Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v Domu upokojencev Hrastnik sodeloval pri izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo, ki po njegovih besedah za stanovalce domov prinašajo izdatno zmanjšanje finančnih bremen. Kot je ob tem povedal, številke kažejo, da bo cilj ureditve dolgotrajne oskrbe, ki bo dostopna vsem, dosežen.

Minister Maljevac je ob tem poudaril, da je bil december zelo intenziven tako za ministrstvo kot tudi za vse domove, a je potek prevedbe potekal uspešno. "Vsak, ki je želel vstopiti v sistem dolgotrajne oskrbe, je to lahko tudi storil," je dejal.  "Danes smo tu, da na konkretnem primeru predstavimo, kakšne so razmere. S tem zakon prehaja iz papirja v prakso, v boljše življenje ljudi, kar je bilo tudi naše osnovno vodilo. Vemo, da so bili stroški za domove za starejše visoki, sploh povezani z oskrbo, ki jo je posameznik potreboval. To je bila obremenitev tako za stanovalce kot tudi za celotne družine," je dejal Maljevac. Ob tem je znova poudaril, da je razlika v tem, da stanovalci po novem plačujejo samo stroške nastanitve in prehrane, ne pa več oskrbe, zato bodo bistveno večje razlike v ceni predvsem za tiste, ki so potrebovali več oskrbe.

 Beseda leta 2025 je postala božičnica, je odločila javnost, ki je glasovala v istoimenski akciji Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

Finalistke za besedo leta 2025 so bile še carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj, pri čemer je enajsto prispevala časopisna hiša Delo. Vodja akcije Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je pojasnila, da je bilo  med 470 predlogi skoraj 200 različnih, med njimi pa so bili denimo digitalna demenca, digitalni evro, nomofobija kot strah pred odsotnostjo mobilnega telefona, pa tudi butlfon kot nasprotje pametnega telefona. Več kot 4000 glasovalcev je na koncu zmagovalni besedi prisodilo 1178 glasov, na drugo mesto se je uvrstila dolgotrajna oskrba, na tretje mesto pa zastoj.

V naslednjih dneh bodo temperature nizke, zato so na Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIJZ) pripravili priporočila za ravnanje v mrzlem vremenu. Priporočajo, da pomagamo predvsem starejšim, ti pa naj ne hodijo ven, da ne padejo zaradi poledenelih tal, saj ima lahko padec v teh letih zelo težke posledice.

Kot je pojasnila specialistka javnega zdravja iz NIJZ Simona Perčič, med najbolj ogrožene skupine spadajo nosečnice, starejši in otroci ter tisti, ki imajo kronične bolezni srca in ožilja, dihal ali sladkorno bolezen, duševno bolni, pa tudi gibalno ovirani. Med ranljive skupine po njenih navedbah spadajo še ljudje s socialno-ekonomskimi problemi in tisti, ki so dodatno izpostavljene okoljskim dejavnikom, kot so delavci na prostem.

Od 1. januarja 2026 bodo uradne ure Krajevne pisarne Krško Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije le ob sredah od 8. do 12. ure ter od 13. do 15. ure.

Zahtevke lahko vlagate tudi z uporabo elektronskih storitev na spletnem naslovu www.zpiz.si (storitev eVloge za VSE brez uporabe digitalnega potrdila, Moj eZPIZ za zavarovance in uživalce pravic, Moj BiZPIZ za organizacije) ali posredujete zahtevke po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana ter jih oddate v nabiralnik ob vhodu v prostore zavoda. Informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja zavod zagotavlja tudi po telefonu v poslovnem času (v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure, v petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti informacije@zpiz.si.

Na osrednjem slovenskem pravnem portalu IUS-INFO so že 25. izbrali deset najvplivnejših pravnikov. Izmed dvajsetih finalistov so se med najvplivnejše v letošnjem letu uvrstili tudi dve pravnici. Najvplivnejši pravniki so po mnenju strokovne in splošne javnosti: Sara Ahlin Doljak, Matej Avbelj, Miro Cerar, Šime Ivanjko, Klemen Jaklič, Igor Kaučič, Marijan Papež, Nataša Pirc Musar, Miha Šepec in Jan Zobec. Vsako leto jih veliko prihaja iz akademskih krogov, manj pa iz institucij, kjer je prav tako zelo pomembno dobro pravno znanje in prodornost. Letos se je med najuglednejše pravnike uvrstil tudi dolgoletni generalni direktor Zpiza Marijan Papež, ki je med drugim veliko prispeval k novi pokojninski reformi.  

 V prazničnem času prižigamo luči hvaležnosti, spomina in povezanosti, zato so na nekaterih večjih slovenskih pokopališčih postavili Drevo hvaležnosti. Pridružili so se namreč nacionalni pobudi Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije in Javnega podjetja Žale v skupnostni, simbolni in trajnostni akciji, ki spodbuja kulturo hvaležnosti, spomina in povezanosti.

 Obiskovalce pokopališč vabijo, da do 15. januarja 2026 na lesen okrasek zapišejo misel, željo, spomin ali zahvalo in ga obesijo med lučke na drevesu. Drevo tako postane prostor povezanosti – med živimi in tistimi, ki jih ni več, pa tudi med obiskovalci, ki drug drugemu izkažejo toplino in sočutje. Okraske, tudi že z napisi, lahko kupite v bližini pokopališč (v cvetličarnah ali na posebnih stojnicah) oziroma zanje prispevate prostovoljni prispevek. Del denarja od prodaje bodo namenili za dobrodelne namene, večinoma za delovanje lokalnih društev Hospic, JP Žale pa bo 50 centov od vsakega okraska namenilo Hiši Ljubhospic, ki nudi podporo in paliativno oskrbo ljudem ob koncu življenja

 Mednarodni dan prostovoljstva, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Vsak doprinos šteje in ima po navedbah Združenih narodov poseben pomen, saj naznanja uradni začetek mednarodnega leta prostovoljcev za trajnostni razvoj.

Kot so na spletni strani zapisali pri Združenih narodih, prostovoljci s svojim delom bogatijo skupnosti, krepijo kulturo solidarnosti in povezujejo različne generacije. Prostovoljstvo omogoča sodelovanje med generacijami pri uresničevanju skupnih ciljev. Gre za medgeneracijski proces učenja, sodelovanja in skupnega vpliva, ki povezuje ljudi v prizadevanjih za boljšo prihodnost.

NAŠ POGOVOR

Idealen bo svet, v katerem humanitarne organizacije ne bodo več potrebne, se pa bojim, da do tega ne bo prišlo, poudarja mag. Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa Slovenije (RKS). Žal res nič ne kaže na to, da bi prostovoljcem zmanjkalo dela. Se pa precej spreminja podoba naše najstarejše in najmnožičnejše humanitarne organizacije, njeno delovanje je daleč bolj raznoliko od razdeljevanja paketov ter zbiranja oblačil in obutve, s čimer sicer številnim prebivalcem blažijo vsakdanje stiske.

Občudovali smo Plitviška jezera

Na martinovo soboto smo se bralci Vzajemnosti v organizaciji potovalne agencije Alpetour odpravili na izlet v Narodni park Plitviška jezera. Na poti mimo Rastok, kjer se srečata reki Korana in Slunjčica, smo kar iz avtobusa občudovali naselje mlinov. Po narodnem parku Plitvice smo dobršen del dneva hodili, del poti pa smo se peljali tudi z ladjico in panoramskim vlakom ter raziskovali in občudovali čudesa narave – jezera v nadstropjih, ki se napajajo s čisto vodo iz več potokov in rek, prepletenih s številnimi slapovi. Plitviška jezera so bila za narodni park razglašena že leta 1949. V njem je kar šestnajst manjših in večjih jezer. Ugotovili smo, da so Plitvice čudovite v vsakem vremenu. Zaradi jesenskih padavin je bilo še več slapov, voda pa je bila zaradi oblačnega vremena v različnih odtenkih turkizne barve. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)