Ob 1. maju tudi tisti, ki sicer radi poležijo, z veseljem navsezgodaj odprejo okna in prisluhnejo koračnicam, ki jih igrajo godbe na pihala. Mednarodni praznik dela bo sicer letos še potekal okrnjeno. Kresovanj na predvečer 1. maja ne bo, prav tako sindikati ne bodo organizirali tradicionalnih prazničnih prireditev. Bo pa zagotovo zadonela tradicionalna prvomajska budnica,  ki jo organizirata Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije.

 Prvi takti budnic bodo zadoneli med 4. in 6. uro v sobotnem jutru, godba pa se bo glasno razlegala do 10. ali 11. ure dopoldan. Okoli sto godb na pihala bo zaigralo v živo, a v manjših skupinah (do deset glasbenikov in glasbenic) in na različnih lokacijah. Po drugih krajih pa bodo s svojimi vozili krožili člani  gasilskih društev in ob tem predvajali koračnice, ki so jih za to priložnost posnele lokalne godbe, ali posnetek koračnic Pihalnega orkestra Litostroj. Ta jih je posnel pet:  Pokljuško koračnico, Budnico, Koračnico Zlatorog in Planinsko koračnico Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča.

 V Ljubljani je v parku pred Arhivom Republike Slovenije na ogled razstava fotografij Bojana Adamiča z naslovom »Moj konjiček je fotografija«.

Pripravili so jo iz zbirke 1556 diapozitivov, ki jih je  arhivu lani podarila Alenka Adamič. Bojan Adamič (1912–1995) je javnosti sicer bolj znan kot vsestranski glasbeni ustvarjalec, predvsem na področju zabavne in filmske glasbe, manj pa je znan po svojem fotografskem in filmskem ustvarjanju.

Vendar je imel doma lepo zbirko diapozitivov, ki jih je zbiral več kot tri desetletja in iz katerih je razbrati pestrost in barvitost, ki jo je znalo mojstrovo oko ujeti v objektiv, in njegovo večno željo po odkrivanju novega.

 Ob današnjem evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sporočilo, da namerava Slovenija ob predsedovanju Svetu EU organizirati tudi konferenco, ki se bo osredotočila na staranje prebivalstva. Pri tem bodo še posebej izpostavili pomen medgeneracijske solidarnosti, medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja.

 V prihodnjih desetletjih projekcije napovedujejo Sloveniji mesto v skupini evropskih držav z najvišjim deležem starejšega prebivalstva. Zato bo organizirala konferenco z naslovom Vseživljenjski pristop k staranju in sodelovanje med generacijami kot način preseganja stereotipov o starejših, ki se dotika odzivov na staranje prebivalstva. S tem Slovenija izkazuje zavezanost k sodelovanju in solidarnosti med generacijami kot pomembnima sestavinama soočanja z demografskimi spremembami, so zapisali na spletni strani ministrstva za delo.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je na včerajšnji seji med drugim obravnaval tudi predlog za uvedbo socialne kapice, ki ga predvideva predlog zakonu o debirokratizaciji in ocenil, da gre za nesistemsko rešitev, ki ruši veljavno ureditev pokojninskega zavarovanja. Sprejeli pa so tudi ugotovitveni sklep, po katerem bodo od 1. maja najnižja in zagotovljena pokojnina ter najnižji znesek invalidske pokojnine višji.

Marijan Papež, generalni direktor Zpiz,  je pri obravnavi predloga za uvedbo t. i. socialne kapice izrazil nasprotovanje vladnemu predlogu, po katerem bi socialno kapico uvedli za plače nad 6000 evrov bruto. Na ta način bi prišlo do siromašenja pokojninske blagajne, na leto bi bila zaradi manj vplačanih prispevkov od 70 do 100 milijonov evrov. Po njegovem mnenju bi morala razprava o morebitni uvedbi socialne kapice potekati v okviru sprememb pokojninskega sistema.

 V petek, 23. aprila, bo med 10. in  11. uro po vsej Sloveniji, pa tudi izven njenih meja, zadonela slovenska pesem. Tako vsaj načrtujejo pobudniki dogodka Vseslovensko petje s srci, ki ga pripravljajo že četrto leto.

 S skupnim petjem želijo povezati vse generacije in družbene sloje doma in po svetu, negovati slovensko kulturo in jezik, krepiti nacionalno pripadnost, ustvarjati boljše vzdušje ter ozaveščati o pomenu slovenske glasbe in jo prenašati na mladi rod. 

K petju vabijo v vrtcih, šolah, na delovnih mestih, v avtomobilih,  v domovih starejših občanov, v bolnišnicah, pa na domačih balkonih ali terasah in na prostem - seveda ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje okužbe s koronavirusom. Pojete lahko pesmi po svojem izbor, da pa bi res povezali srca Slovencev doma in po svetu pa so organizatorji pripravili izbor desetih pesmi, ki naj bi jih zapeli skupaj. Med njimi so pesmi o domovini, posvečene 30-letnici samostojnosti: Slovenija, od kod lepote tvoje, Slovenija, moja dežela, Zelena dežela, Oj Triglav, moj dom ter slovenska himna,  že skoraj ponarodele Čebelar, Gorska roža, Kekčeva pesem, Dan ljubezni, pa Lipa zelenela je, ki jo je APZ France Marolt kot zadnjo zapel pred začetkom kulturnega molka leta 1941 in Slovenec sem, ki je posvečena 100-letnici smrti skladatelja Josipa Ipavca … 

Kot opozarjajo v društvu Ekologi brez meja na svetu vsako leto proizvedemo približno 150 milijard kosov oblačil in z njimi ustvarimo 93 milijonov ton odpadkov. V zadnjih 20 letih se je naša potrošnja oblačil povečala za kar 400  odstotkov,  hkrati pa raziskave kažejo, da vedno več kupljenih oblačil sploh nikoli ne oblečemo ali jih oblečemo le enkrat. Recikliramo pa po vsem svetu en sam odstotek oblačil!

V Sloveniji v primerjavi z nakupom novih oblačil, kupimo  samo 0,62 odstotka rabljenih oblačil, le 0,12 odstotka pa si jih izposodimo ali izmenjamo. Zato so se Ekologi brez meja skupaj s partnerji, Pravično trgovino  Slovenije in društvom  Focus.  odločili pripraviti prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Tako želijo opozoriti, kako s ponovno uporabo oblačil prispevamo k ohranjanju planeta, z izbiro pravičnotrgovinskih oblačil pa k dostojnim delovnim pogojem za vse.

 Podjetje Hofer v sodelovanju z Lions klubom Ljubljana Trnovski zvon že devetič zapored organizira akcijo zbiranja rabljenih očal. Poslali jih bodo slabovidnim otrokom in odraslim v gospodarsko slabše razvitih državah, ki si okulistične oskrbe in očal ne morejo privoščiti.

V vsaki od 89 trgovin so na pakirnih pultih poleg blagajn škatle, v katere lahko do 15. maja 2021 odložite navadna ali sončna očala z dioptrijo, ki vam ne služijo več, a so še uporabna. Očala bodo člani Lions kluba pregledali, očistili in poslali v francoski zbirni center Medico France. Tam bodo še dodatno preverili, ali so primerna za nadaljnjo uporabo in jih odposlali v države tretjega sveta. 

Jutri, 17. aprila, obeležujemo svetovni dan hemofilije. To je redka, dedna bolezen z motnjo strjevanja krvi, pri kateri osebe ne krvavijo močneje in hitreje, ampak dlje. Pri nas živi 229 oseb s to boleznijo, po svetu pa več kot milijon.

Za bolezen so značilne notranje krvavitve v mišicah in sklepih, ki povzročajo okvaro sklepov, kronične bolečine in omejeno gibljivost. Najpogosteje se dogajajo v gležnju, kolenih, komolcih, v mečih, stegnu in nadlakti. Manj pogoste, a zato veliko bolj nevarne, pa so krvavitve v glavo, vrat oziroma žrelo in prebavila. Osebe hemofilijo dobijo z dedovanjem, v 30 odstotkih pa se pojavi s spontano mutacijo in brez predhodne okvare gena za strjevanje krvi pri starših. Mnogo let je veljalo, da lahko zbolijo le moški, ženske pa so prenašalke. Danes pa je znano, da lahko zbolijo tudi ženske, če imajo premajhno raven enega od strjevalnih faktorjev v krvni plazmi. Na srečo sodobno zdravljenje, ki temelji na preprečevanju krvavitev, osebam s hemofilijo omogoča aktivno življenje, skoraj brez omejitev.

 Kljub temu, da se zadnje leto bolj ali manj ukvarjamo le s preventivnimi ukrepi pred okužbo proti covidu-19, ne smemo pozabiti na druge nevarnosti, ki prežijo na naše zdravje. Ena takih so klopi, ki lahko prenašajo različne bolezni, najpogosteje pa lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis. Slovenija namreč spada med države, v katerih je pojavnost teh dveh bolezni med višjimi v Evropi.

Klopi se skrivajo najpogosteje v mešanih gozdovih, zlasti v podrasti, v grmovju, v travi, dobimo ga lahko celo na domačem vrtu. Zato se velja držati pravila: preden se odpravimo  v narava, recimo na sprehod, nabiranje gozdnih sadežev ali delo, se oblecimo v oblačila svetlih barv z dolgimi rokavi in hlačnicami, ki jih zatlačimo v nogavice in se zaščitimo z repelenti, torej sredstvi za odganjanje klopov.

 Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj za najboljšo zgodbo na temo Spomini na šolske dni. Vabijo starejše od 60 let, da jim pošljejo resnično zgodbo, povezano s spomini na preživljanje šolskih dni kjerkoli po Sloveniji.

 Sodelujete lahko z le eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Oddate jo lahko tipkano ali v elektronski obliki.

Zgodbe pošljite do 1. septembra 2021 na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na naslov: mojkraj@mklj.si. Ne pozabite pripisati svojih osebnih podatkov (ime in priimek, leto rojstva, stalni naslov, telefonsko številko in morebitni e-naslov).