V odboru za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da zobozdravniki ne morejo zagotavljati takšne dostopnosti do zobozdravstvenih storitev, kot jo zavarovancem obljubljata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstvo za zdravje. Za čakalne vrste po njihovih navedbah niso krivi zobozdravniki, ampak sistem.

Z novimi storitvami, ki se uvajajo v obstoječi sistem, se dostopnost pravzaprav še zmanjšuje. Kot tak primer so izpostavili bele zalivke, ki jih morajo namesto amalgamskih od 1. julija v skladu z evropsko uredbo zagotavljati otrokom do 15. leta, nosečnicam in doječim materam. Za te skupine ljudi bo bele zalivke po novem krila zdravstvena blagajna, medtem ko jih je bilo treba doslej plačevati.

 Letošnje poletje zaznamujejo intenzivne nevihte z močnimi padavinami, zato moramo spremljati vreme in se v gore podati zgodaj, opozarjajo na Planinski Zvezi Slovenije. Na določenih predelih še vedno lahko naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo - cepinom, derezami in primerno obutvijo. Zato svetujejo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem. 

Kaj dati v nahrbtnik?

V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju.

 Srečanje bralcev in prijateljev revije Vzajemnost konec maja na Lošinju je udeležencem zagotovo ostalo v lepem spominu. Sončno vreme, prijetno toplo morje, lepo urejen hotel s prijaznim osebjem in odlično hrano, povrhu pa še simpatični vodnice, vodniki ter animatorke in animatorji Kompasa ter zanimiv program - vse je vzajemno pripomoglo k dobremu razpoloženju. Kako smo se imeli in kaj vse smo počeli, poglejte v reportaži novomeške televizije Vaš kanal. 

Reportaža bo na sporedu: 10. in 17. julija ob 20. uri, 18. julija ob 22. uri ter 22. julija ob 21.30.

Na pobudo fundacije The Plastic Free July (#plasticfreejuly) je julij mednarodni mesec brez plastike. To je izziv vsem prebivalcem, da se ves mesec izogibamo izdelkom, ki so izključno iz plastike, jo vsebujejo ali so vanjo oviti, ter jih nadomeščamo s trajnostnimi izdelki.

 Tudi Evropska komisija si prizadeva za zmanjševanje uporabe plastičnih izdelkov. Vsako leto namreč v evropskih državah nastane okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, manj kot 30 odstotkov pa se jih ponovno uporabi. Še posebej je pereč problem mikroplastike, ki se pogosto znajde v zraku, vodi in hrani, učinki na zdravje pa še niso znani.

Duša Hlade Zore že deveto leto pomaga ljudem, ki so nezadovoljni z obravnavo v zdravstveni ustanovi (javni ustanovi ali pri zasebnikih) ali odnosom zdravstvenega osebja. Je ena izmed trinajstih zastopnikov pacientovih pravic, ki delujejo po Sloveniji, in prav vsi imajo dovolj dela. Tudi spisek pritožb je skoraj povsod enak. Najpogosteje so kršene: pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica do spoštovanja pacientovega časa ter pravica do obveščenosti in sodelovanja. Najbolj pa, kot pravi sogovornica, sicer upokojena zdravnica, ljudi bolijo neprimeren odnos osebja, osornost, nevljudnost in vtis, da nikomur ni mar zanje.

Procesov staranja ne moremo ustaviti, lahko pa jih upočasnimo, prizadevanja za kakovostno staranje pa ne morejo biti le stvar posameznika, ampak morajo biti del celostne strategije družbe. Obravnava staranja mora spodbuditi razvoj inovativnih odzivov na demografske spremembe, ne pa izpostavljati staranja kot proces pešanja življenjskih funkcij, so menili sodelujoči na posvetu Od staranja k dolgoživi družbi, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Strategija dolgožive družbe, ki jo je predstavil mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), poudarja pomen aktivnosti in ustvarjalnosti v vsem življenjskem obdobju. V Sloveniji bodo v naslednjih desetletjih demografske spremembe največje, saj se staramo hitreje kot drugje v Evropi. Delež mladega prebivalstva se bo zmanjšal, delež starejših od 65 pa se bo povečal na tretjino celotnega prebivalstva. Slovenija je bila že v preteklih desetletjih odvisna od tuje delovne sile, da se bo ta pritok nadaljeval, pa bomo morali pripraviti aktivno strategijo privabljanja tujih delavcev.

STARANJE V EVROPI

Ko sem sam prišel na Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) in prestal nekaj prvih preskusov in iniciacij, je bila prva tema, kamor me je dr. Boris Majcen, direktor inštituta, »potunkal«, prav dolgotrajna oskrba starejših. Razlog je seveda jasen: SHARE prinaša ključne informacije (vsaj) trem ključnim reformam, ki jih v Sloveniji obljubljajo že desetletja – pokojninski, zdravstveni in reformi sistema dolgotrajne oskrbe starejših.

Prva večja tema je bila razmerje med neformalno in formalno oskrbo ter potrebe po takšnih tipih oskrbe. Naši takratni izračuni so potrdili in opozorili na velike potrebe po dolgotrajni oskrbi v Sloveniji in bili kasneje tudi jedro priprave predloga reforme na tem področju, kot je v televizijskih pogovorih poudarila Tatjana Buzeti, direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo pri ministrstvu za zdravje. Povedano s številkami, v Sloveniji med populacijo, starejšo od 50 let, prejema neko obliko dolgotrajne oskrbe okrog 78.000 ljudi ali okrog 10 odstotkov skupne populacije pri tej starosti. Če gledamo tiste, ki jih tudi literatura opredeli kot »starejše«, torej na primer populacijo, staro nad 65 let, je takšnih, ki prejemajo neformalno oskrbo, okrog 51.000 oziroma okrog 15 odstotkov.