Zaradi letne uskladitve sta od danes dalje za dva odstotka višja tako denarna socialna pomoč kot varstveni dodatek, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z današnjim dnem sta usklajeni tudi posmrtnina in pogrebnina. Posmrtnina znaša po novem 392,75 evra, pogrebnina pa 785,50 evra. 

Uskladitev nove višine minimalnega dohodka se bo že upoštevala pri izplačilih denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka za avgust. Prejemnikom zaradi uskladitve ni potrebno vlagati novih vlog.

Nevrološka klinika v Ljubljani sodeluje v mednarodnem raziskovalnem projektu MOPEAD, s katerim želijo strokovnjaki vzpostaviti boljši sistem za zgodnje odkrivanje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Slovenke in Slovence, ki pri sebi že opažajo pešanje spomina, vabijo, da se vključijo v projekt in opravijo spletno testiranje na strani: https://www.mopeadstudy.eu/

Starost je glavni dejavnik tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Prepogosto je bolnikom diagnoza postavljena prepozno, ko so simptomi že izraženi in se stanje bolnikom že poslabša.

Ob napovedanih visokih temperaturah so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) objavili napotke prebivalcem za ravnanje v vročini. Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico - kratkotrajno izgubo zavesti in celo vročinsko kap. Z upoštevanjem navedenih napotkov pa lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

 Vročina najbolj prizadene starejše in otroke, bolnike (bolj ogroženi so tisti z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja, npr. bolniki s srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil), osebe s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov) in osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

 Če se boste v poletnih dneh vozili po Poljanski dolini, se ustavite na Visokem in si oglejte muzejske zbirke v Tavčarjevem dvorcu. To ime se je namreč od začetka 20. stoletja uveljavilo za nekdanje Kalanovo posestvo, saj so bili domačija in njeni nekdanji lastniki vir navdiha Ivanu Tavčarju pri pisanju zgodovinskega romana Visoška kronika.

V lepo prenovljenih prostorih so na ogled razstava Kalanove rodbine, ohranjena originalna črna kuhinja, zbirka Ivana in Franje Tavčar ter predstavitev stavbne dediščine domačije na Visokem. Razstave so odprte ob petkih od 16. do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. Po predhodnem dogovoru so mogoči ogledi tudi izven odpiralnega časa.

Nacionalna raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, že peto po vrsti je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da se polovica prebivalcev Slovenije zdravo prehranjuje in so zadostno telesno dejavni. Kljub temu je prekomerno težkih 58,4 odstotka prebivalcev, med temi sta dobri dve tretjini stari od 55 do 74 let; 21 odstotkov pa jih ima bolezen ali okvaro hrbtenice.

Povečal se je delež prebivalcev, ki dobro ocenjujejo svoje zdravje, in zmanjšal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabo. Vsak deseti prebivalec čezmerno pije alkohol (moški trikrat pogosteje kot ženske), vsak drugi se vsaj enkrat na leto močno opije. Kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec, nekoliko več je moških, pasivno kadi približno vsak peti. Raziskava je tudi pokazala, da odrasli pomanjkljivo skrbijo za svoje ustno zdravje. Vsaj dvakrat dnevno si zobe umivata le slabi dve tretjini prebivalcev. Približno četrtina odraslih Slovencev zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem.

 Poletje suši sluznice našega telesa. Ker smo bolj razgaljeni, skozi pore izgubljamo več vode, zato lahko pride do dehidracije, ki prizadene celotno telo.

Namakanje v slani morski vodi dodatno deluje diuretično – ne vpijamo mi morja, temveč morje dejansko vpija nas, ker je bolj slano in vleče našo vodo nase. Seveda nas s tem tudi razstruplja, vendar le pod pogojem, da bomo izgubljeno vodo hitro nadomestili. Tega pa se žal ne da narediti z ledeno kavo, pivom in hladnimi osvežilnimi pijačami. Več težav lahko imamo tudi s prebavo in zaprtostjo, saj je zaradi pomanjkanja vode debelo črevo bolj izsušeno. Ko pa blato zastane, začnejo tudi toksini zastajati v črevesju in zastrupljati telo. Če imate težave s hemoroidi, se utegnejo ti pospešeno vneti.

 Strgan, počečkan ali kako drugače poškodovan evrski bankovec, ki ga morda ne želijo vzeti v nobeni trgovini ali bančni ustanovi, lahko brezplačno, brez provizije, zamenjate pri Banki Slovenije. Pomembno je, da predložite več kot 50-odstotkov bankovca oziroma da dokažete, da je bil manjkajoči del uničen.

 Zamenjavo lahko opravite osebno pri blagajni na Štefanovi 1 v Ljubljani med delavniki od 9.00 do 13.00 ter ob sredah še od 14.00 do 15.30. Ali pa bankovec pošljete po pošti - provizije in poštnine ne zaračunavajo - na naslov: Banka Slovenije – Gotovinsko poslovanje, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana. Dodajte  izpolnjeno izjavo, ki jo nadete na spletni povezavi:

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo v skladu z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 izplačilom pokojnin za mesec julij dodal tudi pripadajoče letne dodatke. 

Določitev višine letnih dodatkov zahteva sistemski zakon (ZPIZ-2), po katerem njihovo višino določa zakon, ki ureja izvrševanje državnega proračuna. Navedeni zakon pa ne določa samo višine letnih dodatkov, ki se razlikuje od pravil, določenih v sistemskem zakonu, ampak določa tudi drugačen rok in pogoje za njihovo izplačilo. V primerjavi z zneski letnih dodatkov, izplačanih v preteklem letu, so letošnji višji za 10 evrov, drugačni pa so tudi cenzusi za izplačilo pripadajoče višine. Letošnji letni dodatki za uživalce pokojnin znašajo:

V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč. Leta 2010 so v sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! vsa popisali v Registru divjih odlagališč.  V osmih letih je bila očiščena tretjina vseh odlagališč, a v naravi še vedno ostaja več kot 230.000 kubičnih metrov odpadkov (ali za 92 olimpijskih bazenov).  V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov.Večino  predstavljajo gradbeni odpadki. 

 Divja odlagališča so ena izmed oblik okoljskega kriminala in eden izmed sindromov bolezni sistema ravnanja z odpadki, so poudarili razpravljavci na  strokovnem posvetu “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki so ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018.   Predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Posledice divjega odlaganja se ne odražajo samo na kopnem, ampak tudi v vodah. Divja odlagališča kvarijo izgled krajine in s tem zmanjšujejo kvaliteto bivanja ter imajo neposredne negativne ekonomske učinke – zmanjšujejo privlačnost turističnih območij, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in zahtevajo visoka sredstva za sanacijo.