Na Gradežu pri Turjaku se lahko pohvalijo z vaško sušilnico sadja, ki je še kako v uporabi, čeprav praznuje častitljivih 80 let. Tako bo letošnja prireditev Praznik suhega sadja, ko jo pripravlja Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža pri Turjaku, bolj slovesna.  

 Praznovanje se bo začelo v nedeljo, 16. septembra, ob 9. uri s  Pohodom po Trubarjevi rojstni fari. Pohodniki se bodo odpravili  izpred Doma krajanov Turjak po trasi  Rašica–Škocjan–Gradež. Tam bo od 12. ure dalje potekal program osrednje prireditve. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo gob ter delovanje sušilnice in dediščino vasi, od razstave starega orodja, do Kogojeve hiše in črno kuhinjo, čebelnjaka, stare vodnjake. 

  V Knjigarni Konzorcij na Slovenski cesti v Ljubljani bo v  torek, 11. septembra, ob 18. uri okrogla miza z zanimivim naslovom: Starine, ne pa crkovine. Nanaša se namreč na vsebino knjig Skrivni dnevnik Hendrika Groena, nizozemskih literarnih uspešnic, ki (na videz) sproščeno odpirajo tabuizirane vidike staranja. O tem, kako se staramo, o oskrbi starejših in njihovem dostojanstvu  se bodo pogovarjali urednica dr. Darja Marinšek, dr. Simon Brezovar, klinični psiholog in Mateja Hauser iz doma starejših občanov Radenci Dosor. 

 S 1. oktobrom bo začela veljati nova organizacijska struktura centrov za socialno delo, s čimer naj bi poenotili delo centrov, skrajšali in poenostavili postopke za stranke, povečali učinkovitost in kakovost dela strokovnih delavcev, predvsem pa naj bi jim omogočili, da se manj ukvarjajo z birokracijo in več časa namenijo uporabnikom, je na zadnjem srečanju z novinarji, preden preda funkcijo svoji naslednici, dejala Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji lani  za posledicami samomora umrlo 411 ljudi, 327 moških in 84 žensk. Res je v zadnjih 15 letih število samomorov upadlo za dobrih 15 odstotkov, vendar je to še vedno visoka številka, ki je tudi višja od evropskega povprečja. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da  je samomor mogoče v veliki meri preprečiti. Pri tem pa je potrebno sodelovanje mnogih: družinskih članov in sorodnikov, prijateljev, sodelavcev, skupnosti, zdravstvenih delavcev, verskih voditeljev, politikov in vlade. Zato je slogan današnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora, je Skupaj za preprečevanje samomora.

Osmega septembra, na dan mednarodnega dne pismenosti, se začenja prvi Nacionalni mesec skupnega branja. Potekal bo do 8. oktobra, ko se zaključi Teden otroka. organizacije, ki se tako ali drugače ukvarjajo s knjigo, ga pripravljajo s številnimi podporniki, z namenom dvigniti bralno kulturo in bralno pismenost med Slovenci.

 Pobudnice tega posebnega meseca so ustanove, ki že desetletja pripravljajo različne programe in dejavnosti za razvoj bralne pismenosti in dvig bralne kulture za vse generacije: Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Sanja Lončar je urednica in soavtorica več kot 16 knjižnih uspešnic, raziskovalka, predavateljica in novinarka. Od leta 2005 vodi civilnodružbeno gibanje Skupaj za zdravje človeka in narave, ki je verjetno eno največjih v Sloveniji, pa čeprav niso nikoli prosili za kakršno koli finančno podporo. Kot pravi sama, v primerjavi z mnogimi »paranevladnimi organizacijami« ne želijo biti sami sebi namen. Projekt bo živ, dokler bo odgovarjal na prave potrebe ljudi.

Ali se vam zdi, da se družba obrača v smer trajnosti in naravnih rešitev?

Mobilnost je zagotovo eden izmed dejavnikov, ki vpliva na kakovost življenja v vseh obdobjih, še posebej izrazito pa v starosti. Mnogi starejši gredo zaradi oddaljenosti in slabih prometnih povezav pa tudi zdravstvenih težav le redko od doma. Kdor nima lastnega avtomobila ali ne vozi (več), je odvisen od dobre volje sorodnikov ali sosedov, ki pa jih ne želijo prepogosto obremenjevati. Tako se zgodi, da ostajajo doma, imajo vse manj stikov z zunanjim svetom, postajajo osamljeni in potrti … Zato so organizirani in brezplačni prevozi, ki so zaživeli v nekaterih občinah, zelo dobrodošla rešitev. Starejši občani tako spet dobijo občutek samostojnosti in svobode, prostovoljci pa zadovoljstvo, da so naredili nekaj dobrega. Naj predstavljeni zgledi vlečejo!

Najrazličnejše predstavitve za kakovostno in zdravo staranje, izobraževalne delavnice, strokovna srečanja ter bogat spremljevalni program na dveh odrih so že stalnice Festivala za tretje življenjsko obdobje. Letošnji, že 18. po vrsti, se bo v ljubljanskem Cankarjevem domu začel 1. oktobra, prav na mednarodni dan starejših, zaključil pa se bo 3. oktobra. Kot vsako leto bo veliko priložnosti za razprave o aktualnih temah, spoznavanje koristnih novosti in seveda tudi za druženje in razvedrilo.

Na uvodnem strokovnem srečanju bo tema življenje starejših v institucijah, ki jo bo med drugim osvetlil Tone Partljič z odlomkom iz predstave Čaj za dve. Na drugih srečanjih bodo udeleženci razpravljali še o dolgotrajni oskrbi in kakovosti življenja starejših, o izzivih vseživljenjskega učenja ter o srebrni ekonomiji. Zadnji dan festivala bo potekala še mednarodna konferenca ITHACA o učinkovitih ekosistemih na področju zdravstva in oskrbe. Glavni cilj projekta je izboljšati sodelovanje na področju zdravstva in vsem skupinam prebivalstva zagotoviti uravnoteženo ter visokokakovostno oskrbo, ki bo pravočasna in ne bo odvisna od lokacije.