Slovenski bonsaj klub vabi ljubitelje zelenih miniaturnih umetnin na 8. mednarodno razstavo bonsajev. V športni dvorani v Medvodah  bodo ta konec tedna, 19. in 20. maja od 10. do 17. ure na ogled najboljši bonsaji v srednji Evropi. Razstavo bodo dopolnjevale delavnice s priznanimi mojstri iz Evrope in iz slovenskega kluba, ter bogat spremljevalni program, med drugim prikaz aikida in japonske kaligrafije. V soboto bodo od 12. do 16. ure potekale demonstracije bonsaj mojstrov, v nedeljo pa bo od 10. do 15. ure delavnica pod vodstvom Hansa van Meera.

 Na dan, ko praznujejo čebele, praznujejo tudi lipicanci!  Najlepši lipicanci Kobilarne Lipica in Združenja rejcev lipicanca Slovenije bodo v nedeljo, 20. maja, glavne zvezde Dneva lipicanca, s katerim bodo praznovali rojstni dan lipicanca in Kobilarne Lipica.

 Danes, 19. maja, namreč mineva 438 let, odkar je Habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, odkupil lipiško posest od tržaškega škofa. S tem je postavil temelj današnje kobilarne v Lipici, ta dan pa šteje tudi kot začetek reje lipicanske pasme konj.

 V sklopu praznovanja svetovnega dne čebel, ki ga na pobudo Slovenije prvič praznujemo 20. maja, se ves mesec vrstijo dogodki za osveščanje ljudi o pomenu čebel in drugih opraševalcev za naš obstoj.  

Tako so ljubljanski šolarji Ameriško ulico v BTC Cityju Ljubljana spremenili v Alejo sončnic, saj so posadili okoli 1.900 medovitih rastlin, od tega preko 600 sončnic. Čebelji praznik bo zaznamovala tudi priložnostna znamka z vrednostjo 1 evro, izšla pa bo 25. maja. Danes zvečer bodo v Višnji Gori odkrili spomenik kranjski sivki, v Mariboru in še kje bodo pripravili priložnostne prireditve. V nedeljo, 20. maja pa bo osrednja proslava ob svetovnem dnevu čebel v Žirovnici pod pokroviteljstvom Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije. 

 Na Ptuju se danes začenja tradicionalna 29. razstava Dobrote slovenskih kmetij, osrednja predstavitev slovenskih kulinaričnih dobrot, ki bo potekala do konca tedna. Kot je povedal vodja organizacijskega odbora prireditve Peter Pribožič, so letos ocenjevali več kot 1700 izdelkov, med temi največ mlečnih, pa tudi žitnih in mesnih, z vse Slovenije.

Razstavo, ki bo potekala na dvorišču minoritskega samostana, bo slovesno odprl kmetijski minister Dejan Židan, po besedah Pribožiča pa je bil odziv kmetij spet zelo dober. Skupaj bodo podelili okoli tisoč priznanj, pa tudi več kot tisoč znakov kakovosti, ki jih sicer podeljujejo tistim z osvojenimi tremi zlatimi priznanji.

Mesec maj zdravstvene organizacije in društva bolnikov posvečajo osveščanju o nevarnostih neprepoznane in nezdravljene arterijske hipertenzije. V številnih lekarnah, zdravstvenih domovih (referenčnih ambulantah) pripravljajo meritve krvnega tlaka,  jutri, 17. maja, na Svetovni dan hipertenzije, bo še več dogodkov..

 Tudi letos je tema Svetovnega dne hipertenzije »Poznaj svoje številke - spoznaj svoj krvni tlak«. S povišanim krvnim tlakom se sooča že skoraj 50 odstotkov odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka. Ti so izpostavljeni povečanemu tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem ali doživijo nenadno smrt. Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno.

Tudi v letošnjem tednu Rdečega križa se je zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev po celi Sloveniji, s katerimi so javnosti približali svoje delovanje. Novomeško območno združenje Rdečega križa, ki sodi med najaktivnejše pri nas, je 8. maja, na rojstni dan ustanovitelja gibanja Henrija Dunanta, ko praznujemo svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, pripravilo osrednjo prireditev, ki so jo poimenovali Medgeneracijska vas.

Pri pripravi medgeneracijske vasi z bazarjem Spomin na otroštvo – igre nekoč in danes je sodelovalo osem osnovnih šol, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela in udeleženci programov RK, ki so prikazali 30 različnih starih iger, ki se jih je igralo okrog 150 učencev osnovnih šol. Skupaj z Dolenjskim muzejem in kustosinjo Ivico Križ pa so pripravili tudi razstavo fotografij starih iger.

V Sloveniji potrebuje dolgotrajno oskrbo 80.000 ljudi, od tega jih okoli 20.000 živi v domovih za ostarele, okoli 6.000 jih prejema pomoč na domu, za več kot 50.000 ljudi skrbijo svojci. Delež starih, bolnih in onemoglih ljudi narašča, v prihodnjih desetletjih se bo podvojil, s tem pa se bodo povečali tudi stroški za zdravstveno in socialno varstvo. Brez množične družinske in druge neformalne oskrbe bi se državni socialni sistemi sesuli, saj javne blagajne nikjer na svetu ne morejo kriti dela in stroškov celotne oskrbe tako velikih skupin prebivalstva, kot so to bolni in stari ljudje.

 Jutrišnji rojstni dan pisatelja in dramatika Ivana Cankarja - naj spomnimo, rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki, umrl pa  11. decembra 1918 v Ljubljani - bodo v Cankarjevem domu (CD) proslavili posebej slovesno.

Pri njegovem spomeniku na ploščadi Trga republike bo jutri ob 12.30 prireditev, na kateri bo obiskovalce nagovorila Uršula Cetinski, generalna direktorica CD, igralec Marko Mandić bo odigral odlomek iz drame Hlapci, APZ Tone Tomšič pod vodstvom Jerice Gregorc Bukovec pa bo zapel skladbi  Očenaš hlapca Jerneja skladatelja Karola Pahorja in Knez Marko skladateljice Katarine Pustinek Rakar.

 Pri nas živi okoli 150.000 oseb z okvaro sluha, od katerih jih približno 70.000 uporablja slušni aparat, okoli 450 pa jih ima polžev vsadek. Vsako leto na novo dobi slušni aparat več kot 1000 oseb. Predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) so na novinarski konferenci opozorili, da je tudi v Sloveniji problematika izgube sluha še vedno prevečkrat prezrta in nerazumljena.

 Še posebej veliko težav s sluhom imajo osebe nad 65 let, med katerimi ima vsaka druga slušni aparat. Podpredsednik zveze Boris Horvat je poudaril, da je naglušnost tudi "tihi vzrok" vrste bolezni, kot sta depresija in alkoholizem, o čemer se premalo govori. Sekretar ZDGNS Matjaž Juhart je opozoril, da naglušnost in oglušelost v odrasli dobi odločilno vplivata na življenje posameznika tako na področjih izobraževanja in zaposlovanja kot osebnega življenja. Dodal je, da po ugotovitvah raziskav posameznik rabi od sedem do deset let za polno soočenje z okvaro sluha.