Kako lepa in raznolika je Slovenija, smo ugotavljali udeleženci sobotnega izleta, ko se je avtobus bralcev Vzajemnosti podal na ogled Prekmurja. Za čas malice smo se po avtocesti mimo Celja, Maribora in Slovenskih goric pripeljali v Dobrovnik in se v Gostilni pri Lujzi najprej okrepčali s pravim prekmurskim bogračem. Potem smo si ogledali nekaj tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak, kjer so s pomočjo geotermalne energije ustvarili pravi tropski vrt. Videli smo tropske rastline z vsega sveta, od banan, ananasa, kave, papaje, popra do vanilje, ki sodi med orhideje. V rastlinjakih imajo tudi proizvodnjo orhidej, največ jih prodajo na trgih vzhodne Evrope.

 V Sloveniji  na leto več  kot 4.000 ljudi doživi možgansko kap. Precej jih umre, od preživelih pa se jih le 40 odstotkov ponovno vključi v delo (vsaj deloma), saj so posledice lahko hude. Možganska kap prizadene govor, razumevanje, pisanje, branje, spremeni osebnost, ukrade spomin, povzroči težave z vidom, sluhom, hranjenjem, odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto depresijo. A tudi možganska kap je premagljiva, spodbujajo bolnike in svojce v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenju bolnikov s  cerebrovaskularno boleznijo (CVB).

 Higiena rok je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja in obvladovanja okužb tako v domačem okolju kot v vrtcih, šolah, podjetjih in v zdravstvenih ustanovah. Skrb za čiste roke je tako pomembna, da ima higiena rok svoj mednarodni dan, to je 5. maj.

 Pogosto in temeljito umivanje rok je nujno že za preprečevanje širjenja prehladnih obolenj. Roke umivajmo pogosto in temeljito, vedno po uporabi stranišča, po kihanju in kašljanju, pred pripravo hrane in pred jedjo, potem ko smo prijemali živali ali živalske izločke, po vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, pred obiskom v bolnišnici in po njem, po previjanju dojenčkov, pred nego bolnika in po njej ... Ne pozabite: največ bacilov je na ročajih nakupovalnih vozičkov in na kljukah vrat trgovin, javnih ustanov, stanovanjskih blokov, pa tudi na denarju in telefonskih aparatih.

Javna podoba zdravstva, kot nam jo prikazujejo mediji, je grda. Kot da so vse bolnišnice in zdravstveni domovi v razsulu, vsi zdravniki nenasitni grabežljivci in brezobzirni karieristi, sistem v celoti pa tik pred razpadom. Večina sodelujočih na posvetu pod naslovom Za zdravo zdravstvo, ki je aprila potekal v Ljubljani, ga je prikazala v svetlejši luči.

Prof. Stjepan Orešković, strokovnjak za sociologijo medicine z zagrebške medicinske fakultete, ki poučuje tudi na ameriški Harvard Medical School, je, poudarjajoč, da se opira na kakovostne domače in mednarodne podatke, dejal, da slovensko zdravstvo v celoti sicer ni odlično, vendar tudi ne slabo. Dosega nekakšno povprečje, na nekaterih področjih pa je celo zelo dobro. The Lancet, ena najstarejših in najuglednejših medicinskih revij na svetu, ki je proučila rezultate zdravstvenih sistemov v 195 državah sveta, je po Oreškovićevih besedah celo...

 V sedemdesetih letih delovanja smo prešli od bolj represivnih začetkov do sedanjega načina dela, ki temelji na načelu spoštovanja urejenosti trga, je ob sedemdeseti obletnici delovanja Tržnega inšpektorata RS povedala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Na inšpektoratu je zaposlena 21 let, dvanajst let in pol ga vodi. Opaža, da je vsako leto manj kršitev potrošniške zakonodaje, a kljub temu opozarja potrošnike, da ne nasedajo brezpogojno obljubam v časopisnih in spletnih oglasih ter pred nakupi preverijo verodostojnost prodajalcev.

Osmisliti starost

Sodobna podoba starosti temelji na vseživljenjskem učenju in vseživljenjskem delu – to je bil glavni poudarek mednarodnega posveta Izzivi in perspektive globalnega povezovanja za razvoj nove podobe starosti, ki ga je pripravila Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. Kot je povedala njena predsednica prof. dr. Ana Krajnc, je »v 21. stoletju naše glavno delo izobraževanje, ki nam mora biti radost, ne v breme«. Posveta so se udeležili tudi predstavniki organizacij izobraževanja starejših iz Avstrije, Francije in Hrvaške.

Kako urediti dedovanje, ni vedno lahka odločitev ...

Tina Bitenc Pengov, pravnica, Ljubljana: »Dedovanje je zelo težka in kočljiva tema. Dediči nimajo nobene pravice, da bi z zapustnikom o tem načenjali pogovor ali ga celo silili k odločitvam. Zapustnik sicer lahko pove, kako bi razdelil svoje imetje, če tako želi, vendar se mora zavedati, kakšne spore bi utegnil s tem povzročiti, še zlasti če bi se kasneje premislil. Če bi katerega od dedičev zapostavil ali celo odrinil iz dedovanja brez zakonitega razloga, ima dedič pravico zahtevati nujni delež.«