Pod mostovi – dokumentarni film o revščini v Sloveniji
Danes, 17. januarja ob 21. uri, bo Televizija Slovenija na 1. programu predvajala dokumentarni film Pod mostovi, o ljudeh, ki so zaradi revščine padli na rob družbe. Scenarij sta napisali novinarka TV Slovenija Špela Kožar in Barbara Zemljič, ki ga je tudi režirala.
Film postavlja v ospredje zgodbo para, vdovca samohranilca in upokojenke, seznani nas tudi s krutim dejstvom, da je v Sloveniji živi kar 56 tisoč revnih otrok. Na okrogli mizi po predpremierni predstavitvi filma se je zato razprava v glavnem vrtela okrog revnih otrok in neživljenjskem ter pretirano birokratskem reševanju socialnih problemov na centrih za socialno delo.
Ženske neenakopravne pri izplačilu pokojnin?
V zvezi s predlogom za ureditev pravičnejših pokojnin za 40-letno pokojninsko dobo brez dokupa ZDUS prejema številne pripombe, češ da ženske niso v enakopravnem položaju. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga povzemamo, temu ni tako.
Ker je najnižja pokojninska osnova vgrajena v sistem predvsem z namenom zagotavljanja večje socialne in materialne varnosti prejemnikov nizkih pokojnin po zakonu upravičenih do take odmere, bi bilo utemeljeno pričakovati, da je določena najmanj v tolikšni višini, ki vsaj upravičencem z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe zagotavlja primerno pokojnino. V resnici pa ni tako, trdi predsednik Zdus Janez Sušnik. Starostna pokojnina moškega, odmerjena od najnižje pokojninske osnove za tolikšno dobo, je celo nižja od cenzusa za dodelitev...
Super hrana zato, ker je naša!
Ministrstvo za kmetijstvo je novembra lani začelo s triletnim projektom Naša super hrana, s katerim želi spodbuditi prehranjevanje z lokalno pridelano in predelano hrano, hkrati pa potrošnike seznaniti s sistemom sledljivosti »od vil do vilic«. Slovenska hrana je varna in kakovostna, trdijo na ministrstvu, z nakupom lokalne hrane pa lahko potrošniki pomagajo domačim pridelovalcem in predelavi.
Razlogov, zakaj kupovati domačo, lokalno hrano je kar nekaj. Sadje in zelenjava lokalnega izvora imata zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa tudi višjo hranilno vrednost - torej imata več vitaminov in antioksidantov. Vsebujeta tudi manj pesticidov in manj konzervansov kot hrana, ki prepotuje dolgo pot do krožnika, saj so roki njenega trajanja krajši. Doma pridelani sadeži so bolj zreli, sveži in polnejšega okusa, četudi na videz niso brezhibni in so manj obstojni. Pomembna je tudi genska pestrost, saj lokalni proizvajalci gojijo več različnih vrst sadja in zelenjave, s čemer zagotovijo daljšo žetveno sezono, boljši videz in boljši okus pridelkov.
Meni je odveč, tebi pride prav
Že nekaj let po različnih krajih delujejo Centri ponovne uporabe (CPU), kamor lahko prinesete odvečne stvari, ki se vam valjajo po stanovanju, v kleti ali na podstrešju. Morda komu še pridejo prav, hkrati pa odsluženim stvarem omogočite novo uporabo, namesto da bi jih vrgli med smeti.
V centrih prineseno prenovijo, popravijo, prebarvajo, sešijejo ali restavrirajo in jim tako podaljšajo življenjsko dobo. Prenovljene stvari pa prodajo po simbolični ceni. Prinesete lahko kose pohištva, belo tehniko, male gospodinjske aparate, igrače, oblačila, posodo in podobne stvari. Občasno pripravljajo še druge dogodke, predavanja, predstavitve ali delavnice. Več informacij najdete na spletni strani: www.cpu-reuse.com.
Sindikati o beli knjigi o pokojninah
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na izredni seji razpravljala o beli knjigi o pokojninah in temeljna stališča strnila v posebno deklaracijo, ki so jo posredovali vladi.
Po mnenju ZSSS mora biti glavni cilj pokojninske reforme dostojne pokojnine in šele nato finančna vzdržnost javne pokojninske blagajne. Zato se mora država organizirati tako, da bo zagotavljala ta cilj, ne pa da pokojninske pravice z reformo prilagaja zmožnostim proračuna. Sindikati dodajajo, da je treba v pokojninskem sistemu v skladu z načeli socialne države ohraniti vse elemente solidarnosti in dodajajo, da je bela knjiga o pokojninah »le še en vladni dokument za večanje pravic bogatih in znižanje pravic revnejših«. Hkrati opozarjajo, da pokojninska reforma ne bo uspešna, če mladim in ostalim iskalcem zaposlitve ne bodo dostopna kakovostna delovna mesta z dostojnim plačilom ter če ne bo delo prilagojeno delovnim zmožnostim starejših.
-
Že skoraj ves teden smo v novem letu in velja se spomniti, katere zakonske spremembe so začele veljate v letu 2017 – poleg seveda najbolj razvpitega 2. januarja, ki je vnovič postal dela prost dan. Navajamo jih še nekaj.
Samostojna izbira dimnikarja: Veljati je začel nov zakon o dimnikarskih storitvah. Temeljna novost je ta, da si lahko uporabniki sami izberejo izvajalca dimnikarskih storitev za dobo enega leta. Dimnikarska podjetja tako po novem ne bodo več omejena na območja. Kdor dimnikarja ne bo izbral do konca junija, se bo štelo, da je zadovoljen s trenutnim izvajalcem. Zakon uvaja tudi licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev in določa najvišje cene.
-
Prebivalstvo ima od nedavnega na voljo dve povsem novi zavarovanji – za zobozdravstvene storitve. Dve zdravstveni zavarovalnici vabita s podobnimi obljubami – da bodo zavarovanci pri zobozdravnikih hitreje na vrsti, hkrati pa bodo privarčevali čeden kupček denarja. Na drugi strani je, menijo nekateri, med prebivalstvom čedalje več škrbastih.
Najprej je zavarovanje zobozdravstvenih storitev ponudila Zdravstvena zavarovalnica Triglav, in to dve različici. Prva naj bi omogočala hiter dostop in nadstandardne storitve ter nadstandardne materiale pri zobozdravnikih v javnih zavodih ali zobozdravnikih s koncesijo, protetiko v primeru nezgode in nadomestilo v primeru raka v ustni votlini, a pogojno. Druga dražja različica – pri tej se premija s starostjo povečuje – pa pri zasebnih zobozdravnikih brez koncesije poleg že naštetega obljublja delno poplačilo storitev preventive in protetike.
Letošnje srečanje bralcev Vzajemnosti bo v Neumu
Dragi naši bralci in prijatelji,
kot smo vam že namignili v decembrski Vzajemnosti, bo naše že 13. srečanje potekalo v nekoliko manj znanem biseru Jadranske obale – v Neumu v Hercegovini, ki se je šele v zadnjih 25 letih razvil v moderno obmorsko letovišče s številnimi hoteli in apartmaji. Oddaljen je približno 30 kilometrov od Ploč in doline Neretve in samo 70 kilometrov od Dubrovnika.
Vabimo vas na veselo druženje, sprostitev, zanimive izlete po bližnji in daljni okolici, poučna popoldanska predavanja in večerne zabave ter ples ob zvokih dalmatinske glasbe. Naužili se bomo prvih poletnih sončnih žarkov, se kopali v morju ali pokritem bazenu in se sproščali v velneškem centru.
-
Zdravnico Mojco Senčar poznamo kot izjemno srčno žensko, ki premika meje. Dolga leta je bila zaposlena na onkološkem inštitutu, bila pa je tudi njihova pacientka. Ko je pred 33 leti premagala raka, je na noge postavila Slovensko združenje za boj proti raku Europa Donna. Posvetila se je pomoči ženskam, ki so preživele raka, ter ozaveščanju širše javnosti o tej bolezni. Lani se ji je rak ponovil; ni se zaprla vase, ni skrivala bolezni, ampak se je z njo spoprijela in brez zadržkov o tem tudi spregovorila. Ostaja aktivna, še vedno je vpeta v številne dejavnosti združenja Europa Donna in razprave o zakonodaji s področja zdravstva, še zlasti v povezavi z bolnikovimi pravicami in dolžnostmi. Ob najinem pogovoru je bila sredi precej agresivnega zdravljenja. Povedala je, da se ji je poleg metastaz pojavil še novi primarni karcinom na drugi dojki in da se pripravlja na operacijo. Ob borbenosti in optimizmu pa tudi priznava, da je ni nič manj strah kot katerega koli drugega bolnika.
-
Ali je bolnik le številka?
Sogovornike smo spraševali, kakšne izkušnje imajo s čakalnimi vrstami v zdravstvu.
Veselka Pevec, zlata paraolimpijska tekmovalka, Videm Dobrepolje: »Res se čaka! Pa ne samo čaka, tudi ne veš, na koga bi se obrnil. Zdravnik te napoti, potem se moraš pa znajti. Veliko se govori, stori pa malo. Menim, da ni prave odgovornosti. Ko sem se pred leti zdravila, je bilo drugače. Takrat sem občutila, da je vsem, ki so sodelovali pri mojem zdravljenju in rehabilitaciji, mar zame. Danes se je to izgubilo.«