Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Telovadni rekviziti za vse generacije

    Novica, ki bi jo bilo vredno posnemati, prihaja z Dunaja. Tam so zelo priljubljeni parki s telovadnimi orodji za vse generacije. Zdaj so odprli že petega, ki se razprostira na 250 kvadratnih metrih. Telovadna orodja so skupaj razvili fakulteta za športno medicino, izdelovalec igral iz Salzburga in oddelek za mestne parke. Na teh orodjih lahko tudi starejši občani krepijo mišice in vzdržljivost, izboljšajo ravnotežje ter koordinacijo rok in nog, trenirajo možgane ali pa se na udobnih sediščih samo odpočijejo.

  • Gremo na izlet

    Renski slapovi in Otok cvetja

    Tridnevno potovanje, odhod 24. septembra

    Z udobnim turističnim avtobusom, ki bo imel odhod v poznih večernih urah iz Maribora, Celja, Ljubljane, bomo potovali prek Italije do Lugana. Ogledali si bomo mestno središče, po želji in za doplačilo obisk Švice v malem, za sladko okrepčilo pa bomo poskrbeli v muzeju čokolade. Pot bomo nadaljevali ob Luganskem jezeru ter se skozi predor Gotthard odpeljali do Luzerna – za marsikoga najlepšega švicarskega mesta. Sledi ogled najpomembnejših znamenitosti, namestitev v hotelu, večerja in nočitev.

  • Obrnimo Vzajemno v pravo smer

    Mirko Miklavčič, podpredsednik ZDUS, ki je vodil akcijo za »prevzem Vzajemne«, je ustanovil Združenje članov prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. V pogovoru nam je pojasnil razloge za to odločitev in njene cilje.

     

    Ali ustanovitev združenja pomeni, da se je ZDUS umaknil z akcije, ki ste jo sprožili lani za sklic izredne skupščine Vzajemne, na kateri ste želeli zamenjati tedanje vodstvo z direktorjem Averjem na čelu, a so vam namero zadnji hip preprečili?

  • Revni in zrinjeni na rob

    Letos se države Evropske unije posvečajo revščini in socialni izključenosti. To pomeni, da vsaka država zase natančno zaznava, koliko je v njej revnih ljudi, kako njihovo število narašča in katere družbene skupine so najbolj ogrožene. A ne le to, vsaka država se posveča tudi socialni izključenosti, ob podmeni namreč, da so najbolj izključene prav tiste skupine prebivalstva, ki so tudi najbolj revne. Nekako logično bo torej prihodnje leto posvečeno prostovoljstvu, kajti že zdaj je jasno, da nobena od držav članic ne bo mogla s sredstvi iz državne blagajne bistveno pomagati revnim.

  • Ribe se lovijo na trnek,ljudje na besede - avgust

    julij '10

    Včasih se mi zdi, da bi se morala še enkrat upokojiti. Prva upokojitev mi ni prinesla tistega, kar sem si predstavljala in pričakovala. Namreč sproščenega miru, uživanja življenja od jutra do večera, lahkega in sladkega spanca, pohajanja v naravi, zabijanja časa s prijatelji, branja knjig do onemoglosti, poslušanja glasbe, ki mi je všeč, skratka vsega tistega, kar sicer rada počenjam. Zgodilo se je vse drugače. Spanec ni dolg in lahek, časa za prijatelje in glasbo skoraj nimam, berem premalo, samo pred spanjem, saj oči hitro odpovedo pokornost. Ker torej ni tako, kot sem si predstavljala, sem sklenila, da se bom še enkrat upokojila. Takrat s premislekom. In poletje je ravno pravi čas, da storim, kar sem se namenila. Privoščila si bom vse, kar sem prej naštela, in to s sladoledom in čokolado vred. A meni je prav lepo, če se primerjam z Jožetom.

  • Za slovenske zmage julij avgust

    julij '10

    Bržčas se poletnih mesecev najbolj veselijo mladi. Zlasti tisti, ki so uspešno končali šolsko ali študijsko leto. Toda vseh vendarle ne čaka dvomesečno brezdelje. Pravzaprav smemo reči, da bodo večino med njimi pestile skrbi, kako si ustvariti možnosti za življenje na jesen, ko se bodo znova odprla vrata šol in fakultet. Za najmlajše bo večji del teh skrbi na plečih staršev, drugi pa bodo mrzlično iskali prostor v študentskih domovih in morebitno priložnost za občasno delo, ki bi nekoliko izboljšale njihov gmotni položaj. Socialne razmere mladih bodo zagotovo še naprej tema številnih razprav in obenem svojevrsten kazalec (ne)uspešnosti vladne socialne in gospodarske politike.

  • Generacije Y, X in Z o nujnosti skrbno premišljenih sprememb

    julij '10

    Oni dan – bilo je 8. junija 2010 – je bilo v palači državnega sveta RS, ki si je že zacelila najbolj vidne rane po obmetavanju z granitnimi kockami, v dvorani pa je bilo ne glede na stran čutiti resignacijo zaradi razkola na pomorskem referendumu, nenavadno živahno.

    Zbrali so se predstavniki treh generacij, ki jih čedalje pogosteje označujejo z zadnjimi črkami v abecedi. Te so v matematičnih enačbah pridržane za neznanke, tokrat pa je beseda zares tekla o neznanem, pa vendar predvidljivem – o osmišljanju življenja zlasti z gledišča medgeneracijskega sodelovanja. Šlo je za prireditev lani ustanovljenega Zavoda Ypsilon, v katerem se združujejo razumniki, stari med 20 in 30 leti. Generacija Y je v ta namen povabila tri nadvse ustvarjalne pripadnike najstarejše, še živeče generacije Z, da bi z udarnimi, dvajset minut trajajočimi in razmišljujočimi uvodniki utemeljili razpravo. Med srednjo generacijo X pa je bilo največ članov DS in tudi drugih, za to tematiko zainteresiranih obiskovalcev.

  • Za slovenske zmage junij

    junij '10

    Za slovenske zmage junij

    Kadar nanese pogovor na solidarnost, ponavadi pomislimo na pomoč, ki jo potrebujejo ljudje, ki so se zaradi različnih razlogov znašli v stiski in ji sami niso kos. Nič kolikokrat smo našo pripravljenost pomagati ljudem v stiski dokazali v številnih humanitarnih pobudah, ki so tako postale stalnica v prizadevanjih za blažitev socialnih stisk. Ob tem pa se vendarle zastavlja vprašanje, ali ni povečevanje pomena humanitarnih akcij svojevrstna nezaupnica socialni politiki države.

    Socialne razmere v družbi so seveda v največji meri odvisne od gospodarske moči države in politike, ki ji sledi. V Sloveniji so se gospodarske razmere v minulih dveh letih predvsem zaradi globalne gospodarske in finančne krize temeljito poslabšale. Naša država je zelo odvisna od mednarodnih okoliščin, še posebej tistih, ki vladajo v Evropski uniji. Pred leti je eden od ocenjevalcev gospodarskega položaja Slovenije slikovito dejal, da našo državo prizadene pljučnica, če v Nemčiji samo kihnejo. Z vključitvijo v evro območje se je sicer naš položaj utrdil, hkrati pa nas neposredno zadevajo tudi vse težave, s katerimi se v zadnjem času srečuje evropska valuta. Ta po zlomu na ameriškem finančnem trgu prestaja hudo preizkušnjo, ki lahko spodkoplje celotno evrsko območje tako v finančnem, kakor tudi v političnem in socialnem pomenu.

  • Referendum, oh in ah

    junij '10

    Referendum, oh in ah

    Ljudje so nekoč zanosno peli: Kje so meje, pregrade, za slovenske brigade ... Na juriš, na juriš! ... Zdaj pa se iz dneva v dan zamišljeno sprašujejo: na referendum, na referendum? Nekoč je ljudstvo vedelo, zakaj. Zdaj ne ve, čemu. Celo ne ve več, ali še veljajo tisti znani verzi ameriškega pesnika Frosta, da "dobre meje delajo dobre sosede".

    O meji s Hrvaško, o Piranskem zalivu, o teritorialnem stiku z odprtim morjem, o koridorju, o kvalificiranem prehodu, o mednarodnem pravu, o nacionalni suverenosti, izdajstvu in izdajalcih, o Drnovšek-Račanovem sporazumu, pa o upoštevanju zgodovine, pravičnosti in pravični meji, o arbitraži in mednarodnem sodišču v Haagu ... - o vsem tem je bilo že toliko povedanega in izrečenih že toliko polemik, da vemo vse - in ne vemo nič. Politiki na eni strani govorijo, da je arbitražni sporazum v redu in ga je treba podpreti. Politiki z drugega brega trdijo, da bo sporazum oškodoval Slovenijo in ga zato ne gre podpreti. Vrsta znanih, tudi pravniških osebnosti, je za; vrsta znanih, prav tako tudi pravniških osebnosti, je proti. Komu torej verjeti?

  • Tako v parku, kot v parlamentu…

    junij '10

    Tako v parku, kot v parlamentu…

    Kdor se je med razmišljajočimi Slovenci ukvarjal s študijem značajev in ravnanji svojih rojakov, je naletel na pojave, ki jih ni mogoče označiti drugače kot nasprotje ustvarjalnosti, kot uničevalnost do drugih in celo do samega sebe, s tujko kot destrukcijo in avtodestrukcijo. To pa se povezuje s potezami, ki za nikogar niso ravno odlika, denimo s privoščljivostjo. Zaradi te pripisujejo Slovencem znameniti stavek: »Naj mi crkne krava, da le tudi sosedu!« Iz istovrstne tematike je zgodba iz pekla, kjer le pri našem kotlu ni hudičev z vilami; saj tudi niso potrebni, ker Slovenci drug drugega ali kar sami sebe potiskajo v vrelo olje.

  • 1
  • …
  • 392
  • 393
  • 394
  • 395
  • 396
  • 397
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 12, december 2025

    Št. 12, december 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    S hitrim posredovanjem krepimo zaupanje ljudi Idealen bo svet, v katerem humanitarne organizacije ne bomo več potrebne, se pa bojim, da do tega ne bo prišlo, poudarja mag. Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa...

    Z oranžnimi jedmi preženemo otožnost  Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo.

    Vse manj zlata v zobeh Če starejša oseba pred ogledalom odpre usta, bo verjetno v saniranih zobeh odkrila kakšno temno zalivko ali z zlatom preoblečen zob. Amalgam se je za plombiranje...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

    Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov