Ureditev pogojev pokojninske dobe brez dokupa ni neustavna
Po odločitvi ustavnega sodišča ostaja v veljavi ureditev, po kateri se v pokojninsko dobo brez dokupa, ki je eden izmed pogojev za pridobitev starostne pokojnine, ne šteje doba, pridobljena s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ustavno sodišče je namreč včeraj razsodilo, da določbi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določata pogoje pokojninske dobe brez dokupa, nista neustavni. Ustavno presojo sta zahtevala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat delavcev trgovine Slovenije. Po njihovem mnenju namreč ta ureditev, ki je začela veljati z januarjem 2013, ogroža zlasti pravice tistih delavcev, ki so zaradi stečajev delodajalcev ostali brez zaposlitve, po izteku prejemanja denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje pa so si sami plačevali prispevke. Zato so pričakovali, da se bodo lahko prej upokojili in prejemali starostno pokojnino brez odbitkov. Pravica do starostne pokojnine namreč omogoča upokojitev že pri starosti 60 let in sicer brez odbitkov pri odmeri višine pokojnine.
Častna meščana Ljubljane Jelka Reichman in Ciril Zlobec
V Ljubljani je bilo že nekaj dni pred uradnim praznovanjem mestnega praznika, 9. majem, živahno in kar praznično vzdušje. Ves konec tedna so se obkoli ožjega središča vile kolone pohodnikov in tekačev vseh starosti. Zaslužni meščani pa so prejeli najvišja priznanja glavnega mesta.
Pohod po Poti ob žici v spomin na upor meščanov proti sovražniku med drugo svetovno vojno poteka okrog Ljubljane po trasi, kjer je med letoma 1942 in 1945 stala ograja iz bodeče žice, ki so jo skupaj z več kot sto bunkerji postavili italijanski okupatorji. Letos je bila udeležba rekordna in vzdušje še posebej veselo, saj je pohod potekal že 60. zapored, hkrati pa je ministrstvo za kulturo to množično rekreativno in športno prireditev vpisalo v register žive kulturne dediščine.
150 let humanosti na Slovenskem
Letošnji teden Rdečega križa, ki je že tradicionalno od 8. do 15. maja, poteka pod sloganom »150 let humanosti na Slovenskem – povsod in za vsakogar.« V tem času se bo po celi Sloveniji po območnih združenjih Rdečega križa zvrstilo več dogodkov. Začeli so se v nedeljo, 8. maja, z okroglo mizo v Gradcu v Beli krajini, v prostorih Muzeja Rdečega križa. Pogovor o bogati zgodovinski dediščini Rdečega križa pri nas, ki ves čas temelji na sedmih načelih: na humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, enotnosti, prostovoljnosti in univerzalnosti, je potekal v prostorih, kjer je bil med drugo svetovno vojno 18. junija 1944 ustanovni zbor RKS.
Spremembe, ki zadevajo vse generacije
Demografske spremembe, ki jih prinaša staranje prebivalstva, so globalni pojav. Odgovori na ta vprašanja pa niso preprosti, saj zahtevajo finančne vire in širši medgeneracijski konsenz. Pri reševanju te kompleksne problematike so pomembni tudi predlogi in pobude civilne družbe, ki pa so, vsaj pri nas, kot je povedala podpredsednica Zdus Vera Pečnik, pogosto prezrti. Zveza društev upokojencev Slovenije je naša največja nevladna organizacija, ki združuje okrog 210.000 članov, kar predstavlja 40 odstotkov slovenskih upokojencev. Letos praznuje 70 let delovanja, že več kot 40 let pa je tudi članica EURAG-a, najstarejše evropske organizacije starejših. V petek in soboto je v Ljubljani gostila srečanje Generalnega sveta te organizacije in predstavnike številnih evropskih držav. Goste mednarodne konference o učinkovitosti organizacij starejših sta med drugim pozdravila tudi minister za zunanje zadeve Karel Erjavec in ljubljanski župan Zoran Jankovič.
Lahko bi bili malo bolj skromni
Anica Mikuš Kos si vse življenje prizadeva pomagati ljudem v stiski, poklicno kot otroška psihiatrinja, po upokojitvi pa kot prostovoljka. Tudi zato, ker so dobri ljudje njeni družini pomagali med drugo svetovno vojno. Videla je veliko gorja, a tudi zelo veliko dobrega. To ji je pomagalo, da ni izgubila vere v ljudi, pravi. Ob prihodu beguncev iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo leta 1992 je bila pobudnica ustanovitve Slovenske fundacije, zdajšnje Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, katere predsednica je. »Odkrivajmo in spoštujmo dobro v ljudeh – tako bo med nami več dobrega in nam bo vsem v življenju lepše.« S temi besedami, predvsem pa z lastnim zgledom spodbuja solidarnost in prostovoljstvo med ljudmi.
-
Ste bili med prvimi na Debelem rtiču?
Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letos praznuje 60 let. Jubilej bi radi praznovali z donatorji in prostovoljci, ki so leta 1955 postavljali temelje letovišča, in tudi z otroki, ki so tu prvič letovali že naslednje leto.
Ste s svojim prostovoljnim delom ali donacijo pomagali sto tisočim otrokom sanjati svoje sanje? Ste eden od stotih, katerega sanje so zrasle med počitnicami na Debelem rtiču? Ste eden od prvih pacientov, ki so bili na zdravljenju zaradi astme ali drugih pljučnih obolenj?
-
STARANJE V SLOVENIJI
Sodobna spoznanja pri raziskovanju možganov kažejo, da je navdušenje najučinkovitejši motiv za uspešno učenje, delo in oblikovanje lepih odnosov, torej eden glavnih virov za kakovostno staranje in solidarno medgeneracijsko sožitje. V reprezentativni raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije jih je dve tretjini (66,9 %) dejalo, da so pred kratkim naredili nekaj z navdušenjem. To je dober podatek, seveda pa je pomembno, ali z navdušenjem delamo stvari, ki kakovostno staranje podpirajo, ali take, ki ga ovirajo, čeprav se tega ne zavedamo.
Deložacije so kot snežena kepa
»Vljudno vas pozivam, da napnete vse moči in vrnete stanovanje gospe I.,« je v pismu, naslovljenem na ministre Anjo Kopač Mrak, Dušana Mramorja ter Gorana Klemenčiča, pred dnevi zapisal Boris Krabonja, mariborski humanitarni delavec. Upokojenka s 313 evri pokojnine je namreč zaradi dolga Zavarovalnici Maribor, ki je znašal dobrih 1.679 evrov, postala brezdomka. Krabonja je sicer skupaj z drugimi prostovoljci zbral dovolj denarja za povračilo glavnice in naj bi se z zavarovalnico dogovoril, da obresti in drug stroške odpiše, a jih je prodaja stanovanja prehitela.
Poštenim malo, goljufom veliko
Za slovenske zmage
O tem, da je družba razslojena in da imajo nekateri veliko, drugi malo, se lahko prepričamo na vsakem koraku. Tako je povsod po svetu. Razlika je predvsem v tem, v kolikšni meri družba oziroma oblast te razlike vsaj omili, če jih že ne more odpraviti. Pri nas se morda še bolj kot v primerljivih državah prepad med revnimi in bogatimi poglablja in vse več ljudi živi pod pragom revščine.
Zagovorniki tako imenovane tržne ekonomije nas prepričujejo, da s tem ni nič narobe ter da so revni sami krivi, ker se jim ne uspe preriniti v sloj premožnih. No, načeloma ni nič slabega, če tisti, ki več prispevajo, tudi več zaslužijo. Težko pa je razumeti, če država dopušča bogatenje na nepošten način, če dovoljuje krajo nekdaj skupnega premoženja. Kako je na primer mogoče, da lastniki podjetij ne plačujejo delavcem in ne izpolnjujejo z zakoni določenih davkov in prispevkov, sebi pa nakazujejo astronomske nagrade za »uspešno poslovanje«? To...
Dostopne počitnice za vse starejše
Povprečen državljan Slovenije ima po upokojitvi pred seboj še skoraj tretjino življenja. K podaljšanju življenjske dobe ter zdravemu in polnemu življenju starejših lahko pomembno pripomorejo tudi rekreacija, druženje, izleti, letovanja in potovanja. Vse bolj se udejanja zamisel o t. i. socialnem turizmu.
Po definiciji Evropske unije je to turizem, ki je dostopen vsem in razvit v skladu s trajnostnimi in solidarnostnimi principi. Omogoča počitnice čim več ljudem in spodbuja mobilnost državljanov, ugodno vpliva na sezonska turistična gibanja in prispeva k zmanjševanju brezposelnosti, krepi idejo evropskega državljanstva in razvoja regionalnih in lokalnih ekonomij. Za spodbudo socialnega turizma je Evropska komisija leta 2009 uvedla projekt Calypso, ciljne skupine, ki jih obravnavajo kot prioritete, pa so mladi, starejši, družine v posebnih socialnih okoliščinah in invalidi.