-
Po slovenski pokojninski zakonodaji nihče, ki je polno zaposlen, ima status samostojnega podjetnika ali opravlja poslovodno funkcijo v gospodarski družbi, ne more hkrati prejemati pokojnine. Vendar je med upokojenci veliko takih, ki še želijo delati za plačilo ali pa morajo zaradi nizkih pokojnin še vedno delati. Možnosti za dodatni zaslužek je več, vendar pod določenimi pogoji, saj različne oblike dela različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine oziroma na njeno višino.
Upokojenec, ki prejema starostno, predčasno ali vdovsko pokojnino, se lahko odloči, da se bo ponovno zaposlil. Temu v strokovnih krogih rečejo »reaktivacija«. V času, ko dobiva plačo, mu pokojnina miruje. Lahko pa se zaposli le za polovični ali krajši delovni čas, v tem primeru pa prejema sorazmerni del pokojnine (delna pokojnina). Ta se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine. Kdor se vključi v obvezno zavarovanje le za dve uri na dan ali 10 ur tedensko oziroma za četrtino polnega delovnega časa, prejema 75 odstotkov pokojnine, če dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko, prejema 50 odstotkov itd. To možnost imajo tudi samozaposleni, družbeniki in kmetje, ne pa tudi prejemniki invalidske pokojnine.
Čez pet let nam bo primanjkovalo delavcev
Slovenija je glede zaposljivosti starejših nad 55 let na predzadnjem mestu v Evropi s 35 odstotki, za nami je le še Grčija. Evropsko povprečje je 55 odstotkov, najvišji delež imata Nizozemska in Švedska, nad 64 odstotkov. Reševanja tega problema se moramo lotiti čim prej, če se hočemo izogniti novi generaciji revnih upokojencev, pa tudi zaradi pomanjkanja delovne sile, ki grozi že čez pet let, so ugotavljali udeleženci nedavnega posveta na temo Starejši in trg dela v Sloveniji, ki so ga na ljubljanski mestni občini pripravili pri ljubljanski mestni zvezi upokojencev.
-
Lego za možgansko nego
Na povabilo upokojenk in članic Šole zdravja iz Savskega naselja v Ljubljani jim je ekipa Zavoda 123, imenovana Kocka na tretjo, predstavila projekt Lego za možgansko nego. Starejša generacija v svojem otroštvu takih igrač ni imela, s kockami lego se srečujejo v glavnem prek vnukov. Igra z njimi pa je zdrava in koristna za stare in mlade.
Vaditeljice so v prostoru za dnevne aktivnosti na Belokranjski ulici na mizo stresle kocke in zabava se je začela: vsaka udeleženka je s kockami, ki jih je izbrala na slepo, začela ustvarjati vedno bolj zahtevne like. Udeleženke so igraje izmenjevale svoje izkušnje s kocko kot igralnim in ustvarjalnim materialom. Sproščenost je priklical smeh, potem še pesem o rožah. Preizkusile so se tudi v posebni vaji sporočanja in poslušanja – v parih so udeleženke druga drugi dajale navodila, kako naj sestavijo račko, ne da bi se gledale. (Besedilo in fotografija: Mimi Šegina)
-
»Ohraniti želimo socialne vrednote, zato se zavzemamo za javno zdravstvo, javno šolstvo, skratka za javno dobro – za to smo pripravljeni iti tudi na ulice,« je odločna Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije. Podpirajo boj za sindikalne pravice zaposlenih, mladih, prekarnih delavcev ter drugih in ne nasedajo tistim, ki bi želeli spreti generacije.
Glavna skrb sindikata pa je pomoč pri izboljšanju socialnega in ekonomskega položaja upokojencev. Članom ponujajo brezplačno pravno pomoč, s kartico ugodnosti lahko uveljavljajo popuste pri plačilu blaga in storitev podjetij in zavodov, enako kot člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ter ugodnosti pri storitvah Delavske hranilnice. Občasno komu pomagajo z manjšo denarno pomočjo, finančnih sredstev namreč nimajo veliko. »Ne morete si predstavljati, kako srečen je človek, ki dobi 30 evrov, da lahko plača kakšno položnico! Država si zapira...
-
Medgeneracijski konflikt, o katerem je večkrat slišati v javnosti, ne obstaja, je pa mlajši in starejši generaciji skupno to, da sta obe odrinjeni na rob družbenega dogajanja in izločeni iz odločanja o zadevah, ki zadevajo prav njih.
Prvim očitajo, da so premladi, drugim, da so prestari. A le z okrepljenim medgeneracijskim partnerstvom bomo kos vsem izzivom sodobne družbe, je temeljno poročilo posveta o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti, ki ga je pripravil Mladinski svet Slovenije (MSS) v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Na njem so sodelovali Tin Kampl, predsednik MSS, mag. Marijana Bednaš, namestnica direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj, Janez Sušnik, predsednik ZDUS, in Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
-
STARANJE V SLOVENIJI
»Zlata svobodica,« je rekla priletna soseda in tako izrazila veselje, da je samostojna. Pešanje moči nam ogroža zunanjo neodvisnost. Ostaja pa nam notranja svoboda, da zavzamemo smiselno stališče do svojih dobrih in slabih izkušenj, do sedanjih možnosti, do ljudi okrog sebe, da smiselno usmerjamo svojo misel. Ko razvijamo to svojo zmožnost, storimo največ, kot je mogoče, za srečno, mirno in zadovoljno staranje vse do konca. In za to, da ne bomo osamljeni, kajti prijetni ljudje niso osamljeni.
-
Prof. dr. Svetlana Slapšak, mednarodno uveljavljena profesorica antičnih svetov in antropologinja spolov, humanistka, publicistka, pisateljica, že v mladosti glasna zagovornica človekovih pravic ... V študentskih letih se je znašla »v žrelu« režima, kasneje je bila dekanka na ljubljanski fakulteti za podiplomski humanistični študij, toda z nizkimi udarci ji je bilo onemogočeno nadaljevanje akademske kariere. Do zaslužene pokojnine je morala prek sodišča in mediacije. Da bi preživela, se je bila primorana spoprijeti z drugimi vsebinami in tudi tu je dosegla izjemen uspeh, ugled, priznanja ... Z dr. Svetlano Slapšak smo se pogovarjali o položaju žensk, pomanjkanju, ki ga pozna od znotraj, njenem delu in njenih pogledih na našo družbo in politiko.
-
Zmago Susman, upokojeni podjetnik, Ljubljana: »Če se spomnim na obremenjenost svoje mame, se mi zdi, da se do danes ni nič spremenilo. Starejše ženske so še vedno bolj obremenjene kot moški. V mlajših družinah so moški danes povprečno bolj pridni in je delo med partnerjema enakomerno porazdeljeno. Osebno menim, da so ženske obremenjene le toliko, kolikor hočejo same.«Sogovorniki so nam povedali, kako vidijo in doživljajo vlogo in položaj žensk pri nas.
Petra Orešič, učiteljica, Zgornja Polskava: »Ne borimo se več za volilno pravico, pravico do dela, izbire partnerja … Kljub temu pa imam občutek, da ženske vendarle nismo enakopravne. Še obstajajo tako imenovani ženski poklici, po mnenju večine manjvredni, slabše plačani. Ženske smo razdvojene, saj želimo ob skrbi za družino napredovati tudi pri svojem delu in družbenem življenju. Upam, da bo v prihodnosti več razumevanja za še večjo udeležbo žensk v javnem in političnem življenju.«
Brezplačni koncerti zborovske, komorne in simfonične glasbe
Če imate radi zborovsko glasbo, vas vabimo na brezplačne koncerte. V četrtek, 23. marca, ob 19.15 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani ter v petek, 24. marca, ob 18.30 v cerkvi sv. Martina na Bledu bo nastopil Komorni zbor Cantemus zasebne šole Benenden. V njem poje 35 deklet iz ene najbolj priznanih zasebnih šol v Veliki Britaniji. Predstavile se bodo z novostjo organista Davida Bednalla Sabat Mater. Na istih lokacijah bosta koncerta tudi v aprilu, in sicer v torek, 18. aprila, ob 19.15 v Ljubljani in v sredo, 19. aprila, ob 18.30 na Bledu. Nastopil bo mešani pevski zbor Northern Spirit Singers, ki je leta 2014 osvojil nagrado za najboljši zbor leta v Veliki Britaniji. Vsi koncerti so brezplačni.
-
Za slovenske zmage
Najbrž ima vsakdo med nami zelo različen odnos do varanja. Predvsem si ga zelo različno razlagamo. Nekateri ga razumemo kot le zlorabo zaupanja v osebnih odnosih, kot »skok čez plot«, drugi pa kot goljufanje in sleparijo. O varanju v osebnih odnosih je težko govoriti, ne da bi vedeli za vzroke, ki do tega pripeljejo. Kadar gre za odnos med posamezniki, je treba pač poznati okoliščine, ki privedejo do takega ravnanja. In spet, ljudje – tudi glede na osebne življenjske izkušnje – zelo različno sodimo, kaj je sprejemljivo in kaj ne. No, vsekakor pa varanje tudi v zasebnih odnosih ni vrlina spodobnih ljudi.
