V Kobilarni Lipica uradno začenjajo novo turistično sezono v nedeljo, 27. marca, ko bodo ob 15. uri najlepši lipicanski žrebci predstavili klasično umetnost dresurnega jahanja, s katero so zasloveli po svetu. Vrhunec premierne predstave Lipiške šole klasičnega jahanja bodo spektakularni skoki nad zemljo.

Sredi marca pa so se v Lipici, kjer skrbijo za  plemensko čredo 340 lipicancev, razveselili letošnjega prvega podmladka – rodila se je namreč žrebička Monteaura s temno dlako in belo zvezdo na čelu. Sredi maja jo boste že lahko občudovali na katerem od bližnjih pašnikov. Do srede junija pričakujejo še 19 novih žrebet. Torej razlog več za obisk prenovljenega kraškega bisera, ki ga lahko spoznavate v spremstvu specializiranih vodnikov ali samostojno z mobilno aplikacijo Vodnik po Lipici. Sprehodite se po čudovitih stoletnih drevoredih, saj je na novo urejenih skoraj pet kilometrov poti do kulturnih in drugih znamenitosti, se zapeljete s kočijo ali pa spoznavate kobilarno v katerem od programov za družine in otroke.

Mednarodni sejem zbirateljstva Collecta bo tokrat že desetič, in to od 24. do 26. marca 2016, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Letos sodeluje več kot 132 zbiralcev in trgovcev iz rekordnih 20 držav. Na razstavi  ob 10. obletnici bo prvič javnosti predstavljena celovita numizmatična zbirka ob 25-letnici denarne samostojnosti Republike Slovenije, poleg tega še prva slovenska znamka, najstarejša razglednica slovenskih krajev (Ptuj), najstarejša razglednica Ljubljane ter prva slovenska prepovedana naslovnica (druga izdaja Pesmi dr. Franceta Prešerna). Obiskovalci so bodo lahko ogledali prvi bankovec na svetu, tiskan na rižev papir s konca 14. stoletja iz Kitajske;   kupovali in izmenjevali razglednice, znamke, denar, stripe, stare knjige in tiske, fosile, minerale, militarijo, nakit, gramofonske plošče in telefonske kartice ter druge drobne predmete. Možno bo tudi vrednotenje osebnih, družinskih zbirk.

S sprejetjem novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se med drugim ureja tudi status oseb, ki na dan uveljavitve zakona, to je na dan 1. 1. 2016, opravljajo delo ali dejavnost, na podlagi katere izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po 15. ali 16. členu ZPIZ-2 in niso uživalci pokojnine.

Po določbi 15. člena ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost. Po določbi 16. člena ZPIZ-2 pa se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma so ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Obvezno zavarovanje oseb iz 15. in 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni ali drug register oziroma evidenco in traja do dneva izbrisa iz takšnega registra.

Mestna občina Ljubljana,  ki je že leta 2009 prejela listino »Občina po meri invalidov«,  je v prostorih Centralne informacijske pisarne na Mačkovi ulici 1 odprla Informacijsko točko za starejše in za osebe z oviranostmi. 

V njej lahko meščanke in meščani dobijo osnovne informacije o storitvah in dejavnostih, ki so jim na voljo, od storitev pomoči na domu in njihovega subvencioniranja, do informacij o institucionalnem varstvu in drugih oblikah bivanja, o možnostih druženja, izobraževanja, obiskovanja tečajev, prireditev in druge informacije. Občanom, ki se bodo v pisarni ustavili zaradi individualnih vprašanj ali problemov, bodo poskušale zaposlene čim prej poiskati odgovor pri pristojnih v mestni občini. 

Pesnica, prevajalka in publicistka Jolka Milič je posebna gospa. Ne mara obletnic in jubilejev, ni ji mar za nagrade, pa jih je za svoje prevajalsko delo prejela že kar nekaj. Čeprav pravi, da »ima rada poezijo zelo od blizu, pesnike pa boljše, da gledaš bolj od daleč«, jih spoštuje in se na vse načine trudi, da bi njihove verze poslala v svet. Ceni tiste, ki razmišljajo s svojo glavo in si upajo to tudi povedati. Taka je tudi sama. Vedno je imela svoje mnenje o marsičem in ga je tudi glasno povedala. Kar še vedno s posebnim veseljem počne. A kot se ne boji kritizirati in pograjati, zna tudi pohvaliti, pa tudi šal na svoj račun se ne otepa. Posebna gospa, res.

Pred slabimi dvajsetimi leti je bila Bolnišnica Sežana, tedaj najmanjša v državi, na dnu. Kadri so jo zapuščali, stavba je vidno propadala, bolniki so se ji, če je bilo le mogoče, začeli izogibati. Niso vedeli, kaj z njo narediti – zapreti ali poskusiti ohraniti. Danes bolnišnice po urejenosti in kazalcih zadovoljstva bolnikov ni mogoče prepoznati. Število osebja se je podvojilo, njen proračun povečal skoraj za devetkrat.

Bolnišnico, sprva namenjeno zdravljenju zdaj že skoraj pozabljene tuberkuloze, je skozi zgodovino spremljala nekakšna smola s programom. Zadnji udarec je sredi 90. let prejšnjega stoletja doživela z morda premalo domišljeno reorganizacijo bolnišnične mreže. Odvzet ji je bil velik del specialističnih ambulant, čez čas še polovica programa zdravljenja pljučnih bolezni. Začela je životariti.

»84-letna gospa iz Ljubljane in brez otrok vzame starejšega gospoda, navajenega kmečkega dela. Možnost poroke.« Ali: »Iščem žensko sorodno dušo, urejeno, pozitivno, ki rada hodi na sprehode, v naravo, se druži, pogovarja. Sem optimist, rad imam življenje, naravo, pogovore. Piši mi.« In še in še je takih in podobnih oglasov v različnih časopisih in revijah, tudi v tej, ki jo pravkar prebirate, vse več pa jih je tudi na spletu. Ob njih se marsikdo nasmehne in si reče: bedarija! Pa ni, daleč od tega.