Poleg drugih humanitarnih organizacij zbira sredstva za pomoč beguncem tudi Slovenska filantropija.  Namenili jih bodo za usposabljanje in koordinacijo prostovoljcev, ki bodo ob podpori strokovnih služb lahko nudili beguncem različno pomoč, in za nujne finančne pomoči. 

Ob prihodu večjega števila beguncev iz Sirije, Irana in Afganistana bodo organizirali zaposlene in prostovoljce za čim učinkovitejšo pomoč pri prvem stiku z našo družbo, s pomočjo prevajalcev pomagali pri samoorganizaciji znotraj zbirnih centrov in informiranju, spremljali bodo potrebe na terenu in se nanje odzivali.

Včeraj so župan Zoran Jankovič, direktor Javnega stanovanjskega sklada MOL Sašo Rink in direktor skupine Mijaks Miha Jarc na Draveljski ulici v neposredni bližini doma starejših občanov v Šiški slovesno predali svojemu namenu 54 oskrbovanih stanovanj v dveh objektih. 

Projekt, ki je nastal v javno  zasebnem partnerstvu med gradbenim in investicijskim podjetjem Mijaks in Mestno občino Ljubljana ter Javnim stanovanjskim skladom MOL je vreden okrog 5 milijonov evrov. Občina je prispevala zemljišča, v zameno pa je dobila 10 stanovanj, ki bodo namenjena oddaji v neprofitni najem, ostala stanovanja v zasebni lasti pa so že skoraj vsa prodana. Predstavniki občine so poudarjali, da bodo tudi v bodoče skrbeli za dobro stanovanjsko oskrbo občanov, župan Jankovič pa je izpostavil, da je mesto, ki je prijazno invalidom in starejšim, za vse prijazno mesto. Miha Jarc, direktor skupine Mijaks, pa je napovedal, da bodo v kratkem začeli graditi in prodajati drugo fazo oskrbovanih stanovanj v Murglah, pripravljajo pa tudi projekt na Bledu. 

 Na največji in najstarejši prireditvi za družine se bo med 18. in 20. septembrom na Gospodarskem razstavišču zvrstilo več kot 300 različnih dogodkov, ki bodo zanimive tako za babice in dedke kot za vnuke. Letos bo še posebej veselo, saj se bo Otroški bazar odvijal že deseto leto zapored.

V petek, 18. septembra, bodo v Medgeneracijskem kotičku upokojenci osrednje slovenske pokrajine, ki se družijo v Dnevnih centrih aktivnosti Ljubljana z otroci izdelovali držala za svinčnike in barvice. Obiskovalci si bodo lahko na zunanji ploščadi ogledali mini živalski vrt, predstavitve reševalcev, gasilcev, policistov in njihovih živali, se igrali na trampolinu in drugih igralih, predstavljena bo ekološka pridelava in dostava zelenjave in sadja na dom, celo na konja bodo lahko sedli …

V soboto, 12. septembra 2015 bo med 8. in 15. uro Pogačarjev trg v Ljubljani v znamenju ekološkega kmetijstva. Na 14. ekoprazniku  bodo obiskovalci spoznavali, okušali, preizkušali in tudi kupovali pestro ponudbo kar 47  ekoloških kmetij iz vseh regij in izvedeli številne koristne informacije o ekološkem kmetovanju. Na prodaj bo tudi ekološka kozmetika ter drugi izdelki in storitve za zdravo in okolju prijazno življenje.

Inštitut za trajnostni razvoj, ki pripravlja prireditev, jamči, da se bodo predstavljali samo ponudniki s certifikatom ekološke pridelave.

Minuli četrtek se je na prireditvenem prostoru avtokampa Danica v Bohinjski Bistrici zbrala Gorenjska v malem. Na že 24. letnem srečanju gorenjskih upokojencev se je zbralo blizu 2.500 starejših iz vseh občin te regije in številni župani, predstavniki občin pa tudi njihovi poslanci. Zbrano množico je pozdravila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki je poudarila, da je za lepo starost pomembno aktivno staranje in medgeneracijsko sožitje.

Na srečanju je bila tudi Vzajemnost in v fotografski aparat ujela nekaj utrinkov.

Slovenska karitas še zdaleč ni le ena izmed dobrodelnih organizacij, ki zbira rabljena oblačila ali deli prehranske pakete. Že pred več kot dvajsetimi leti je ustanavljala materinske domove za ženske v stiski, komune za pomoč odvisnikom od trdih drog, zavetišča za brezdomce, odprli so azil za žrtve trgovine z ljudmi, pomagajo beguncem, ki z Bližnjega vzhoda bežijo v Evropo. Poleg materialnih dobrin, ki jih žal potrebuje vedno več ljudi, poskrbijo za psihosocialno pomoč pa tudi za duhovno hrano. Kot pravi Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas, je resda veliko materialne revščine, a med ljudmi je čedalje več čustvene revščine, ki jo spodbuja potrošniška družba.

 Le malokateri predpis je dobil tako podporo kot zakon o enkratnem prostovoljnem odpisu dolgov socialno najšibkejšim ljudem. Zanj so brez glasu proti glasovali vsi navzoči poslanci. Podpirajo ga, vendar s pripombami, tudi ljudje, ki se ukvarjajo s socialnimi vprašanji. »Ta krizni ukrep je bil zares potreben,« pravi sociologinja dr. Vesna Leskošek. »Razbremenil bo ljudi, ki preprosto ne vidijo izhoda iz svojih finančnih težav. Vendar ne sme ostati pri tem.«

Slovenci primerjalno niso močno obremenjeni s posojili, saj jih imajo polovico manj, kot je povprečje v evroobmočju. Kljub temu pa so se mnogi znašli v uničujoči dolžniški pasti. Gospodinjstvom so se dolgovi začeli pospešeno kopičiti okoli leta 2012. Število brezposelnih je nezadržno naraščalo, plače padale, v najboljšem primeru stagnirale. Prihranki so skopneli. Čedalje več ljudi ni moglo kriti tekočih stroškov.