Poletna planinska sezona je na vrhuncu in s Planinske zveze Slovenije (PZS) sporočajo, da je že sedaj približno enaka oziroma celo nekoliko boljša od povprečja zadnjih petih let. Zagotovo gre zasluga za dober obisk predvsem lepemu vremenu.

V Sloveniji je 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 163 oskrbovanih planinskih koč. Skupnih nočitev planincev je bilo po oceni skoraj enako oziroma le za odstotek manj kot v povprečju zadnjih petih let, še vedno je v porastu število nočitev tujih gostov. Koče v visokogorju imajo nekoliko slabšo sezono od koč sredogorja oz. nižje ležečih koč, kjer je sezona že sedaj v povprečju boljša za pet odstotkov. V marsikateri koči pa se lahko pohvalijo s kakšno novo pridobitvijo, kot so novo vgrajene čistilne naprave, zalogovniki vode in akumulatorji za sončne elektrarne, nova strešna kritina ali žlebovi, obnova kuhinj in jedilnic ter ureditev okolice oz. ceste do koče. Nekaj posodobitev je doletelo tudi kočo na Golici, eno najbolj obiskanih v Karavankah. Sicer pa na Golici postavljajo spominsko obeležje ob 110. obletnici nekdanje Kadilnikove koče. Obletnico bodo 29. avgusta zaznamovali skupaj s 60-letnico pesmi Na Golici, ko bodo gostili Ansambel Saša Avsenika.

Ogled filmov na prostem je vedno bolj priljubljena poletna dejavnost. V avgustu lahko izkoristite priložnost in si brezplačno ogledate tri brezčasne filmske klasike v Letnem kinu na Kongresnem trgu v Ljubljani.

V ponedeljek, 24. avgusta, ob 21. uri bo na sporedu Casablanca (Michael Curtiz, ZDA, 1942). V filmu sta nepozaben par Humphrey Bogart in Ingrid Bergman, ki bi letos 29. avgusta dopolnila sto let.

Letošnje dogajanje na 11. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti konec maja v Novem Vinodolskem je zabeležila tudi televizijska kamera Vašega kanala.  Irena Vide z mikrofonom in Mario Murko s kamero sta bila povsod tam, kjer se je kaj dogajalo. Reportažo s srečanja pa je bila objavljena na televiziji Vaš kanal sredi julija. Vsi tisti, ki ste predvajanje zamudili in bi radi obudili spomine na štiri dni druženja ob morju, si oddajo lahko ogledate na tej povezavi klikni tukaj .

Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine združuje okrog 17.000 članov v 36 društvih. Sobotnega že tradicionalnega srečanja na Jasi pri Dolenjskih Toplicah pa se je udeležilo več kot 1.500 dobro razpoloženih upokojencev s tega območja. V kulturnem programu je nastopila Godba ljubljanskih veteranov in folklorna skupina črnomaljskega društva upokojencev, program pa je povezovala Nina Štampohar.

Zbranim se je predstavil tudi novi predsednik ZDUS Anton Donko. Poudaril je, da bodo pod njegovim vodstvom nadaljevali pred osmimi leti začrtano bolj aktivno pot delovanja upokojenske organizacije. Zagovarjali bodo človekove pravice in pravice starejših, se zavzemali za medgeneracijsko sodelovanje in aktivno prispevali k oblikovanju demografskega sklada, da bodo pokojnine zagotovljene tudi za bodoče generacije, podpirali bodo prizadevanja za čim prejšnjo zdravstveno reformo s poudarkom na javnem zdravstvu in sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi. Upokojence bodo spodbujali k aktivnemu življenju in še naprej negovali in razvijali medsebojno pomoč, ki poteka v okviru projekta Starejši za starejše. Zbrane goste so med drugimi pozdravili še predsednik in novi podpredsednik PZDU Dolenjske in Bele krajine Jože Jazbec in Dušan Kraševec, župan Dolenjskih Toplic Jože Muhič in generalni sekretar stranke DeSUS Branko Simonovič ter poslanka Marinka Levičar.

 V dobrem letu, kar je v ljubljanskih Mostah humanitarni zavod Pod strehco odprl ljudsko kuhinjo, poimenovali so jo Srčna kuhinja Pod strehco, vsak dan pripravijo več kosil za ljudi, ki si sami le težko privoščijo saj en topel obrok na dan.

Tisti, ki imajo na centru za socialno delo urejen status socialno ogrožene osebe (posamezniki in družine), dobijo uporabniško kartico in z njo za obrok plačajo le 50 centov. Ostali gosti – zaposleni, ki pridejo na malico, tisti, ki se jim ne da kuhati doma ali naključni gosti pa lahko kosilo dobijo le za tri evre, pri čemer gre skoraj polovica zneska v sklad socialnih obrokov. Kar pomeni: več kot prodajo kosil po polni ceni, več obrokov lahko skuhajo za socialno ogrožene.

Voda je izrednega pomena za življenje in prebivalci ljubljanske regije imajo srečo,. da so tu bogate zaloge kakovostne pitne vode. Zato so v sklopu  praznovanja Ljubljane kot Zelene prestolnice Evrope 2016 v Mestnem muzeju Ljubljana pripravili posebno razstavo o vodi.

Skozi štiri glavne zgodbe v različnih časovnih kontekstih predstavlja pomen vode za preživetje, za mobilnost ljudi in blaga ter idej in znanj, za mitologijo in verovanja ter za umetnost in jezik. Vse do 8. maja 2016 bo na ogled 250 najrazličnejših predmetov iz muzejskih zbirk Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Razstavo spremljajo številni dogodki, med drugim je na Trgu francoske revolucije na ogled projekt Naliv umetnika Mateja Andraža Vogrinčiča, v Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju pa so razstavljene fotografije na temo vode. Na razstavi z naslovom En planet, ena voda so predstavljene zgodbe z različnih koncev sveta, ujete skozi fotografske objektive popotnikov, fotografov in človekoljubov, ki jim ni vseeno za prihodnost našega planeta. 

Slovenci na leto porabimo od 130 do 150 plastičnih vrečk, ki jih običajno ne uporabljamo dlje kot trideset minut. Narejene so iz neobnovljivih surovin, kot sta nafta in zemeljski plin. Večina konča med mešanimi odpadki, kjer se razkrajajo tudi do 1000 let in predstavljajo grožnjo za naravo ter za zdravje ljudi in živali.

Društvo Ekologi brez meja, nevladna organizacija, ki si prizadeva za izboljšanje stanja okolja s poudarkom na učinkoviti rabi virov in aktivnem državljanstvu, predlaga uporabo vrečk iz blaga, kot tudi pralnih vrečk za sadje in zelenjavo za večkratno uporabo. Na njihovi spletni strani http://trg.ebm.si lahko poleg vrečk iz blaga in ter oblačil in drugih izdelkov iz recikliranih materialov naročite tudi simpatično slikanico Mojiceje Podgoršek Potovanje male plastične vrečke (založba Epistola, 21,70 evra), ki je namenjena za osveščanje najmlajši bralcev o nujni skrbi za okolje .

 

Ljubljana je ena redkih evropskih prestolnic, kjer iz pip priteče naravna pitna voda, ki ni obdelana s tehnološkimi postopki. S pomočjo 24 pitnikov se lahko od pomladi do jeseni med sprehodom po mestnih ulicah ali med rekreacijo odžejamo tako ljudje kot naši štirinožni prijatelji.

Pitniki so različnih oblik, nekateri med njimi so tudi umetniški izdelki, razporejeni pa so po središču mesta od Pogačarjevega do Gornjega trga, na rekreacijskih površinah, med drugim na Ljubljanskem gradu, na Golovcu, ob Koseškem bajerju, v Mostecu in na Rožniku ter na Poti spominov in tovarištva (pri Cesti na Brdo, pri Tržaški cesti in pri ulici Pod Gabri), kjer naj bi postavili še osem dodatnih. Da si lahko žejo pogasijo otroci med igro, so pitniki nameščeni na igriščih v parku Tivoli in v severnem mestnem parku Navje.