Pred slabimi dvajsetimi leti je bila Bolnišnica Sežana, tedaj najmanjša v državi, na dnu. Kadri so jo zapuščali, stavba je vidno propadala, bolniki so se ji, če je bilo le mogoče, začeli izogibati. Niso vedeli, kaj z njo narediti – zapreti ali poskusiti ohraniti. Danes bolnišnice po urejenosti in kazalcih zadovoljstva bolnikov ni mogoče prepoznati. Število osebja se je podvojilo, njen proračun povečal skoraj za devetkrat.

Bolnišnico, sprva namenjeno zdravljenju zdaj že skoraj pozabljene tuberkuloze, je skozi zgodovino spremljala nekakšna smola s programom. Zadnji udarec je sredi 90. let prejšnjega stoletja doživela z morda premalo domišljeno reorganizacijo bolnišnične mreže. Odvzet ji je bil velik del specialističnih ambulant, čez čas še polovica programa zdravljenja pljučnih bolezni. Začela je životariti.

»84-letna gospa iz Ljubljane in brez otrok vzame starejšega gospoda, navajenega kmečkega dela. Možnost poroke.« Ali: »Iščem žensko sorodno dušo, urejeno, pozitivno, ki rada hodi na sprehode, v naravo, se druži, pogovarja. Sem optimist, rad imam življenje, naravo, pogovore. Piši mi.« In še in še je takih in podobnih oglasov v različnih časopisih in revijah, tudi v tej, ki jo pravkar prebirate, vse več pa jih je tudi na spletu. Ob njih se marsikdo nasmehne in si reče: bedarija! Pa ni, daleč od tega.

Na včerajšnji 15. seji je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na predlog Anke Tominšek, ki zastopa upokojence (Zdus), izglasoval predlog vladi, naj se pokojnine v letošnjem letu izredno uskladijo. Zdus zagovarja, da za to obstaja pravna podlaga, saj si je država s sprejetjem tudi zadnje reforme na področju pokojninsko invalidskega zavarovanja zadala dva cilja: dolgoročno finančno stabilnost pokojninske blagajne in dostojne pokojnine. Zaradi neusklajevanja pokojnin v zadnjih letih se je gmotni položaj upokojencev zelo poslabšal, zato se zavzemajo, da se sedaj, ko imamo gospodarsko rast, pokojnine uskladijo. Po izračunih ZPIZ naj bi takšna uskladitev, če bo zanjo dala soglasje vlada, znašala 0,4 odstotka.

Ko še diši po zimi se najbolj razveselimo prvih zvončkov, ki prikukajo  izpod snega. Pri nas rastejo le navadni mali zvončki (Galanthus nivalis), ki pa se med sabo razlikujejo po obliki in številu cvetov, po  velikosti, obliki, številu in obarvanosti zunanjih in notranjih perigonovih listov in še po marsičem. Dovolj, da jim v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani posvečajo posebno pozornost. Konec meseca, od 26. do 28. februarja, od 9. do 17. ure prvič pripravljajo tridnevni festival zvončkov, na katerem bodo pokazali klekljane zvončke na razstavi Zvončki v čipkah, pripravili bodo otroško delavnico izdelovanja zvončkov iz papirja, največ pozornosti pa bodo seveda deležni "pravi" zvončki.  Med drugim bodo obiskovalci  na prodajni razstavi podrobneje spoznali sorto Zvonček ''Ljubljana''  ter poslušali predavanja našega največjega poznavalca zvončkov dr. Jožeta Bavcona in kolumnista uglednih angleških vrtnih revij dr. Johna M. Grimshawa. Predavanja so brezplačna.

 Številka za klic v sili - 112 - je tista, na katero najprej pomislimo, ko se nam zgodi prometna ali katera druga nesreča. Že 25 let je to enotna in brezplačna številka, na katero lahko pokličete, če potrebujete pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali policijo, v vseh 28 državah Evropske unije, pa tudi  v večini drugih evropskih držav, med drugim v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, na Kosovu in na posameznih območjih Rusije. Povsod je klic omogočen tudi v angleškem jeziku. Gluhim in naglušnim pa je omogočen besedilni 112 klic preko sms-a.

Letos so se pokojnine po dolgem času le povišale, in sicer za 0,7 odstotka. Povečal se je tudi delež vplačanih prispevkov za pokojnine, medtem ko se rast števila upokojencev upočasnjuje. Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež pravi, da se ljudje upokojujejo pozneje in z več delovne dobe, skratka sedanja pokojninska reforma deluje, zato misli, da naglica pri iskanju nove ni potrebna. Pomembno je, da spremljajo njene učinke in jo po potrebi spremenijo ali dopolnijo. Letos prinaša največ sprememb vsem tistim upokojencem, ki bi radi delali še naprej.

Zeleno leto v zeleni prestolnici Evrope

Ljubljana je po mnenju Evropske komisije naredila največ sprememb v kakovosti življenja v najkrajšem času, zato je kot edino mesto v osrednji in jugovzhodni Evropi prejela prestižni naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

Uradna otvoritvena slovesnost bo šele 10. marca, na Krakovskem nasipu pa je na ogled fotografska razstava Ljubljana. Zate. Vse leto bodo potekali različni »zeleni« dogodki, ki bodo razdeljeni po temah: januar je bil v znamenju pametnega ravnanja z odpadki, februar bo usmerjen v lokalno samooskrbo, marec k odgovornemu ravnanju z vodo, aprila bodo več govorili o kakovosti zvočnega okolja, maja o zelenih površinah, junija o energetski učinkovitosti, julija o biodiverzitetah in čebelah, avgusta bo tema trajnostni turizem, septembra trajnostna mobilnost in skrb za kakovost zraka, oktobra bo poudarek na lesu kot neprecenljivem daru narave, novembra prilagajanju podnebnim spremembam, december pa bo v znamenju ekoinovacij in trajnostnega lokalnega upravljanja. Vsaka od četrtnih skupnosti bo po tri tedne zelena ambasadorka projekta.

Če dopust ali potovanje, ki ga organizira turistična agencija, ne ustreza danim obljubam, so potrošniki upravičeno razočarani. Svoja pričakovanja so navsezadnje zaupali nekomu, ki je oziroma naj bi bil za to posebej usposobljen. In seveda, za oddih porabijo težko privarčevan denar.

Da bi se izognili tovrstnemu razočaranju, velja staro pravilo – bolje preprečevati kot zdraviti. Najprej naj potrošnik izbere zaupanja vredno turistično agencijo. Če pri pregledu katalogov in druge ponudbe ne dobi vseh informacij, naj agencijo še pred odločitvijo, rezervacijo in plačilom zaprosi za dodatna pojasnila.