Pljučni rak je po pogostosti zbolevanja pri nas na 4. mestu med vsemi raki. Vsako leto na novo zboli okrog 1200 ljudi, število bolnikov  z leti narašča, še zlasti med ženskami.

Pravzaprav ne gre samo za eno obolenje, pljučni rak se namreč pojavlja v različnih oblikah, glavni vrsti sta drobnocelični in nedrobnocelični rak, nastane pa zaradi nenadzorovane rasti rakavih celic v dihalih oziroma v pljučnem tkivu. Možnosti zdravljenja so na srečo vedno boljše, zlasti s tarčnimi zdravili in uvedbo novih bioloških zdravil, kot je imunoterapija, se bodo te možnosti v prihodnje še izboljšale. Žal pa še vedno povzroči največ smrti med vsemi bolniki z rakom ravno rak pljuč.

 Ste vedeli, da pozna slovenski jezik okoli 400 tisoč besed? Ali da imamo največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev? Še marsikaj zanimivega boste izvedeli na razstavi slovenskih slovnic in slovarjev od začetkov slovenskega knjižnega jezika do danes, ki so jo poimenovali Poljub z jezikom.

Pripravila jo je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša in Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete. Na ogled jih je več kot 150, med njimi so dragocene in redke izdaje ter tudi slovnica Adama Bohoriča. Predstavljeni so tudi sodobni slovnični in slovarski priročniki v knjižni, elektronski in spletni obliki.

Jutri, 14. novembra, je svetovni dan sladkorne bolezni. Ta je v razvitem svetu vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Število bolnikov narašča, še posebej tistih s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom.

Leta 2014 je pri nas 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo prejemalo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Število pa žal narašča, po nekaterih predvidevanjih, naj bi imelo čez dvajset let  sladkorno bolezen  že 12 odstotkov prebivalcev. K nastanku bolezni pripomore zlasti nezdravo prehranjevanje, previsoka telesna teža in debelost ter nezadostna telesna dejavnost.

 V Strunjanu bo ta konec tedna potekal tradicionalni praznik kakijev, zelo zdravih jesenskih plodov, ki vsebujejo številne vitamine, minerale in antioksidante.

Po raziskavah naj bi kaki vseboval tridesetkrat več vitamina A kot jabolko in skoraj enako količino vitamina C kot limona. Vsebuje še vitamine B1, B2 in B6, ter minerale:  kalij, magnezij, baker, kalcij, fosfor, železo, jod, krom, selen in flour, ki ga redko najdemo v živilih. Z rednim uživanjem kakijev  okrepimo imunski sistem, izboljšamo delovanje želodca, znižamo povišano telesno temperaturo in visok krvni tlak,  dobro pa vpliva tudi na dihala in pomaga zoper kašelj.

V začetku novembra pred desetimi leti je v Ljubljani na Povšetovi 20 odprl svoja vrata prvi Dnevni center aktivnosti za starejše (DCA). Danes jih v mestu uspešno deluje že šest (še na Puhovi 6, Gosposvetski 4, Tržaški cesti 37, Kunaverjevi 6 - 8 in na Rudniku Pot k ribniku 3a), po napovedih ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki je tej obliki druženja starejših zelo naklonjen, pa bo spomladi zaživel že sedmi, tokrat v Zalogu. Pobudnik ustanovitve dnevnega centra za starejše je bil Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev, ki je tudi predsednik AGE platform Europe. Včeraj so na posebni prireditvi ob desetletnici delovanja teh centrov v Festivalni dvorani v Ljubljani prikazali nekaj utrinkov iz dejavnosti centrov, razstavili pa so tudi izdelke, ki tam nastajajo.

Novomeška farmacevtska družba Krka je eno najuspešnejših slovenskih podjetij in tudi eno redkih, ki so ga v šestdesetletni zgodovini vodili le trije direktorji: ustanovitelj Boris Andrijanič, Miloš Kovačič in zadnjih deset let Jože Colarič. Skupina Krka zaposluje več kot 10.500 delavcev doma in po svetu. Ta mesec v Ločni v Novem mestu odpira največjo naložbo v zgodovini podjetja – obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. Krka pa je znana tudi po tem, da skrbi za zdravje svojih zaposlenih, in po spoštljivem odnosu do svojih upokojencev. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič, ki je prejel že številna priznanja za uspešno vodenje Krke, pravi, da razvoja in napredka podjetja ni brez dobrih sodelavcev.

Podaljševanje življenjske dobe je eden največjih dosežkov 21. stoletja. Razveseljivo dejstvo pa zaradi različnih razlogov prinaša tudi povsem nove skrbi. Kako se odzvati na državni in osebni ravni? Naša država bo po projekcijah že leta 2030 spadala med države z najstarejšim prebivalstvom.

Proces staranja prebivalstva se je najprej začel na severu in zahodu Evrope, njen vzhod in jug pa je zajel nekaj let pozneje, vendar je bistveno intenzivnejši. Podobna usoda bo doletela tudi Azijo, le da z zamikom, so na mednarodni konferenci, ki so jo pripravili na 15. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ugotavljali povabljeni predavatelji.