Mednarodna organizacija HelpAge International je septembra objavila že tretjo primerjalno sliko staranja v posameznih državah. Poročilo je zajelo 96 držav, v katerih tri leta merijo realno stanje starajočega se prebivalstva. Po zbranih podatkih je starost najbolje preživljati v Švici. Slovenija se je znašla na 26. mestu, soseda Hrvaška pa na 61.

Podatke za oblikovanje indeksa Global AgeWatch pridobivajo iz različnih virov, iz statistike OECD, Svetovne banke, Eurostata, Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodne organizacije dela, raziskave Gallupovega inštituta WorldView in še nekaterih analiz Združenih narodov. Indeks zajema štiri glavna področja: redne prihodke in raven revščine v starosti, pričakovano zdravo stanje in pričakovano življenjsko dobo, možnosti delovanja, kot sta zaposlovanje starejših in izobrazbena struktura, in na koncu merijo tudi stanje starejšim prijaznega okolja, sem štejejo tudi psihično varnost, socialno povezanost, civilno svobodo in dostopnost do javnega prevoza.

Varnost je za fiziološkimi potrebami druga najpomembnejša potreba, čeprav v vsakdanjem življenju pogosto ni tako. Ko vprašamo slovenske delavce o razmerah in zadovoljstvu pri delu, izvemo, da varnost zaposlitve upada, upada pa tudi raven zadovoljstva. Delavci čutijo vse več stresa, psihičnih obremenitev in celo nasilje pri delu. Vse to in spremenjene družbene razmere, ko se povečuje število starejših delavcev, predstavlja za stroko varnost pri delu nove izzive.

Raziskave kažejo, da se je v razvitih državah v zadnjih 40 letih število nezgod pri delu prepolovilo, hkrati pa se je v tem času podvojil bruto domači proizvod. Ta dva podatka kažeta, da so bili inženirji varnosti pri delu v svojem poslanstvu uspešni. A raziskave kažejo tudi, da je v tem obdobju raven sreče posameznikov ostala na istem nivoju. Miran Pavlič, predsednik Društva varnostnih inženirjev Ljubljana, je prepričan, da na raven sreče posameznika pomembno vplivajo delovne razmere. Počutje na delu se prenaša tudi v zasebno življenje. Za dosego višje ravni sreče posameznika se morajo izboljšati delovne razmere, medsebojni odnosi, preprečiti je treba preobremenjenost in različne oblike nasilja, pravi Pavlič.

Kneippov vrt odslej v Izoli 

Po Sebastianu Kneippu, ki je razvil naravno obliko zdravilstva na osnovi zdravega načina življenja, prehrane in zdravljenja z blago delujočimi rastlinami in vodo, je park kraj, kjer je mir, kjer lahko svoje telo uravnotežimo z naravo ter izvajamo koristne vaje. In prav tak je zeliščni park oziroma Kneippov vrt, ki so ga na zahodni strani hotela Delfin v Izoli odprli sredi oktobra. Zasnoval ga je Vladimir Vremec v sodelovanju s člani društev Kneipp Vrhnika in Maribor ter Botaničnega vrta Ljubljana.

Kaj menijo o naši državi obiskovalci iz tujine, ki smo jih srečali v Ljubljani.

Alex Teligadas, Grčija: »Slovenija, v kateri sem prvič, me je navdušila s svojim zelenjem. Spoznal sem predvsem Ljubljano, ki je prijetno in urejeno mesto. Všeč so mi lepo obnovljene stare stavbe. Ker prihajam iz Grčije, sem v arhitekturi zaznal kar nekaj elementov romanskega sloga. Ljudje so prijazni, presenečen sem tudi, da večina govori angleško. Kot sem opazil, Ljubljano obiskuje veliko mladih ljudi iz drugih držav.«

STARANJE V SLOVENIJI

Pred več desetletji smo se vselili v novo hišo. Ko je bila prvič na obisku moja mama, je hvalila, da je lepa, nato pa dodala: »Postarati se pa ne boš smel!« Vprašujoče sem jo gledal, češ, kaj misli, zato je dodala: »Stopnic je veliko.« Poleg stopnic otežujejo življenje v starosti tudi visoke kopalne kadi, pragi, preozka vrata. Raziskava 50 in več let starih prebivalcev Slovenije je opozorila na te ovire za samostojno staranje doma. V prihodnjem nacionalnem sistemu dolgotrajne oskrbe moramo slediti evropskim sosedom tudi z ozaveščanjem o prilagajanju stanovanj za starost in z javno pomočjo pri tem.

Četrtna skupnost Dravlje vabi na brezplačno delavnico o temeljnih postopkih oživljanja s prikazom pravilne uporabe defibrilatorja, ki bo v četrtek, 5. novembra 2015, ob 18. uri v mali dvorani ČS Dravlje na Draveljski 44 (Dom krajanov).

Udeleženci delavnice se bodo seznanili s postopki oživljanja in z dejavniki tveganja srčno žilnih obolenj ter se naučili, kako pravilno uporabljati defibrilator. Ob tem bodo opravljali tudi brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja ter holesterola.

Na različnih lokacijah po Ljubljani je nameščenih več kot 40 defibrilatorjev, eden izmed njih je tudi na stavbi Doma krajanov v Dravljah.