-

V prazničnem času lahko z drobnimi dejanji pomagamo najbolj ranljivim, sporočajo iz Unicefa Slovenija. V sredo, 9. decembra 2015, bodo ob 18. uri na Ljubljanskem gradu odprli razstavo Punčk iz cunj. Punčka simbolizira otroka iz države v razvoju, ki potrebuje pomoč. Zato vas vabijo, da z donacijo 20 evrov, kolikor stane cepljenje enega otroka proti šestim otroškim nalezljivim boleznim - davici, ošpicam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tuberkulozi in tetanusu, posvojite punčko. Tako boste razveselili nekoga od svojih bližjih, hkrati pa rešili življenje enega otroka. Doslej je Unicef Slovenija s tem projektom rešil že več kot 17.500 otroških življenj.
-
Splošni pogoji in pravila nagradne igre revije Vzajemnost »Vzajemnost nagrajuje«
1. Splošne določbe nagradne igre »Vzajemnost nagrajuje«
Organizator nagradne igre je Zavod Vzajemnost, Dunajska cesta 109, 1000 Ljubljana.
Nagradna igra traja od 03.12.2015 do 20.01.2016.
- Nagradni sklad
Nagradni sklad sestavljajo:
- 1 vikend paket za dve osebi (polpenzion) v Termah Topolšica
- 20 kompletov linije MA3GENIX Kozmetike Afrodita
- 4 prehranska dopolnila Medex
- 15 knjižnih nagrad
- 26 kap Vzajemnosti
- 20 copat Vzajemnosti
- 36 majic Vzajemnosti
- 20 polletnih naročnin na revijo Vzajemnost za 2. polletje 2016
Dediščina preteklosti je naša dota za prihodnost

Vsako srečanje z Dušico Kunaver je doživetje zase, pa naj je to obisk v šoli, vrtcu, domu starejših občanov ali predavanje na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Upokojena učiteljica angleščine in ruščine je svoje poslanstvo našla v obujanju ljudske dediščine. Z občutkom pripoveduje stare legende in pripovedke, omeni staro šego, pove pregovor ali zapoje kakšno ljudsko. Vse to počne s spoštovanjem do preteklih časov in izročila naših prednikov. To je vendar dediščina našega naroda, nas spomni. Premalo se zavedamo, kako dragocena je naša dediščina, koliko modrosti se skriva v ljudskih pripovedih in kako bi lahko bolje tržili piščal iz divjih bab ali barjansko kolo …
-
Prav razvadili smo se že, da hodimo v trgovine do poznega večera ali celo v nedeljo dopoldne. Tako se niti ne zavedamo, da priti do svežega kruha ali nujno potrebnih živil marsikomu pomeni prav težko nalogo. V mislih imamo ljudi, ki živijo sami, pa zaradi bolezni ali starostnih težav težko hodijo. Brez tuje pomoči ne morejo iz stanovanja, kar pomeni, da morajo prositi sorodnike ali sosede oziroma poklicati taksi, da jih pelje na tržnico, v trgovino in po drugih opravkih.
Koliko lažje bi bilo zanje, če bi po telefonu naročili želene potrebščine v njihovi priljubljeni trgovini, voznik bi jih prinesel v stanovanje, kjer bi poravnali račun in morda oddali nov spisek. Žal pa pri nas take možnosti ni, če ne uporabljate računalnika in ne naročate po spletu.
-

Drage upokojenke, dragi upokojenci!
Ko se ob iztekajočem se letu 2015 oziramo na poslovanje pokojninskega zavoda, je spodbudno, da se je prvič po letu 2008 povečalo število zavarovancev, ki jih je zdaj približno 840 tisoč. Prispevki za socialno varnost so višji od načrtovanih, k čemur so od februarja naprej več kot 50 milijonov evrov prispevali tudi dijaki in študenti, ki opravljajo začasna ali občasna dela. Zaradi višjih dohodkov od prispevkov se je zmanjšal zakonsko določen delež države iz proračuna. To so obetavna znamenja v prizadevanjih za dosego stabilne pokojninske blagajne, zato je nujno, da se okrevanje slovenskega gospodarstva nadaljuje.
-

Vse več domov starejših občanov se skuša čim bolj prilagajati željam in potrebam stanovalcev, kot narekujejo sodobne smernice socialnega varstva starejših. Izobražujejo se, iščejo nove zamisli in jih tudi uspešno uveljavljajo, in to ne glede na pomanjkanje denarja ali osebja, s čimer se spoprijemajo v marsikaterem domu.
Letos mineva deset let, odkar so prvi domovi v Sloveniji začeli uvajati model doseganja poslovne odličnosti oziroma upravljanja s kakovostjo E-Qualin. Posebej za socialnovarstvene ustanove (domove starejših občanov, ustanove za osebe z motnjami v duševnem razvoju, izvajalce pomoči na domu in centre za socialno delo) ga je razvilo šest evropskih držav, poleg Avstrije, Nemčije, Italije, Luksemburga, Nizozemske še Slovenija.
-

Deset let prvega dnevnega centra
Pred desetimi leti je v Ljubljani na Povšetovi 20 odprl svoja vrata prvi Dnevni center aktivnosti za starejše (DCA). Danes jih v mestu uspešno deluje že šest (še na Puhovi 6, Gosposvetski 4, Tržaški cesti 37, Kunaverjevi 6–8 in na Rudniku Pot k ribniku 3 a), spomladi pa bo v Zalogu zaživel še sedmi. Pobudnik ustanovitve dnevnih centrov za starejše je bil Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev in predsednik AGE platform Europa, ki je poudaril, da si zadnjih dvajset let prizadevajo, da bi starejši živeli zdravo tudi v visoki...
Starejši so radodarni do svojcev

STARANJE V SLOVENIJI
Božični in novoletni prazniki so čas, ko dajemo največ daril. Zlasti svojim bližnjim. V reprezentativni raziskavi o Potrebah, zmožnostih in stališčih 50 in več let starih prebivalcev Slovenije je bilo kar nekaj vprašanj tudi o tem, koliko pomagajo s svojimi dohodki drugim. Največ seveda pomagajo z delom za družino in skupnost. Danes bomo pogledali podatke o tem, komu in koliko pomagajo finančno. Vprašanja o tem so od nekdaj živa. Ali je radodarnost pomembna značilnost kakovostnega staranja? Ali drži pregovorna skopost v starosti, o kateri je že pred več kot dvema tisočletjema pisal rimski pisatelj Ciceron?
-

Kaj vam je olepšalo leto 2015?
Alojz Mazij, upokojeni inženir strojništva, ob upokojitvi predsednik uprave Kovinoplastike Lož, d. d., Velike Bloke: »V osebnem življenju bo v letu 2015 ostal moj najbolj osrečujoč dogodek rojstvo prvega vnuka. Začel sem se zavedati, da mi je podarjen kot moja nova generacija življenja. Učim se ga doživljati v vsem razkošju čustev. Sprejemam ga kot nov izziv za skupno življenje tukaj na Blokah in v Ljubljani, kjer mlada družina živi.«
-
Za slovenske zmage
Zakaj stotisoči bežijo iz Sirije, Iraka, Afganistana, Libije, Sudana, bežijo iz svojih držav? Ali si mar res želijo živeti v družbi, kjer je svoboda govora in je z zakoni zagotovljena enakopravnost ljudi ne glede na vero, etnično pripadnost ali družbeni (socialni) položaj posameznika? Večina ljudi, ki se je napotila v »obljubljeno deželo« (Evropo), o dejanskih razmerah v »demokratičnem delu zemeljske poloble« ne ve veliko. Nasprotno, verjamejo, da se v tem delu sveta cedita »med in mleko« in so ljudje zadovoljni, srečni. Kot vemo, so dejstva zelo daleč od teh idealističnih predstav. Pa vendar, zakaj ljudje zapustijo svoje domove, odidejo v negotovost in za seboj pustijo vse, kar so v življenju ustvarili? V resnici so njihove države v popolnem razsulu, človeško življenje pa pogosto šteje le toliko kot naboj za kalašnikovko (polavtomatsko puško).




