-
Drage upokojenke, dragi upokojenci!
Ko se ob iztekajočem se letu 2015 oziramo na poslovanje pokojninskega zavoda, je spodbudno, da se je prvič po letu 2008 povečalo število zavarovancev, ki jih je zdaj približno 840 tisoč. Prispevki za socialno varnost so višji od načrtovanih, k čemur so od februarja naprej več kot 50 milijonov evrov prispevali tudi dijaki in študenti, ki opravljajo začasna ali občasna dela. Zaradi višjih dohodkov od prispevkov se je zmanjšal zakonsko določen delež države iz proračuna. To so obetavna znamenja v prizadevanjih za dosego stabilne pokojninske blagajne, zato je nujno, da se okrevanje slovenskega gospodarstva nadaljuje.
-
Vse več domov starejših občanov se skuša čim bolj prilagajati željam in potrebam stanovalcev, kot narekujejo sodobne smernice socialnega varstva starejših. Izobražujejo se, iščejo nove zamisli in jih tudi uspešno uveljavljajo, in to ne glede na pomanjkanje denarja ali osebja, s čimer se spoprijemajo v marsikaterem domu.
Letos mineva deset let, odkar so prvi domovi v Sloveniji začeli uvajati model doseganja poslovne odličnosti oziroma upravljanja s kakovostjo E-Qualin. Posebej za socialnovarstvene ustanove (domove starejših občanov, ustanove za osebe z motnjami v duševnem razvoju, izvajalce pomoči na domu in centre za socialno delo) ga je razvilo šest evropskih držav, poleg Avstrije, Nemčije, Italije, Luksemburga, Nizozemske še Slovenija.
-
Deset let prvega dnevnega centra
Pred desetimi leti je v Ljubljani na Povšetovi 20 odprl svoja vrata prvi Dnevni center aktivnosti za starejše (DCA). Danes jih v mestu uspešno deluje že šest (še na Puhovi 6, Gosposvetski 4, Tržaški cesti 37, Kunaverjevi 6–8 in na Rudniku Pot k ribniku 3 a), spomladi pa bo v Zalogu zaživel še sedmi. Pobudnik ustanovitve dnevnih centrov za starejše je bil Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev in predsednik AGE platform Europa, ki je poudaril, da si zadnjih dvajset let prizadevajo, da bi starejši živeli zdravo tudi v visoki...
Starejši so radodarni do svojcev
STARANJE V SLOVENIJI
Božični in novoletni prazniki so čas, ko dajemo največ daril. Zlasti svojim bližnjim. V reprezentativni raziskavi o Potrebah, zmožnostih in stališčih 50 in več let starih prebivalcev Slovenije je bilo kar nekaj vprašanj tudi o tem, koliko pomagajo s svojimi dohodki drugim. Največ seveda pomagajo z delom za družino in skupnost. Danes bomo pogledali podatke o tem, komu in koliko pomagajo finančno. Vprašanja o tem so od nekdaj živa. Ali je radodarnost pomembna značilnost kakovostnega staranja? Ali drži pregovorna skopost v starosti, o kateri je že pred več kot dvema tisočletjema pisal rimski pisatelj Ciceron?
-
Kaj vam je olepšalo leto 2015?
Alojz Mazij, upokojeni inženir strojništva, ob upokojitvi predsednik uprave Kovinoplastike Lož, d. d., Velike Bloke: »V osebnem življenju bo v letu 2015 ostal moj najbolj osrečujoč dogodek rojstvo prvega vnuka. Začel sem se zavedati, da mi je podarjen kot moja nova generacija življenja. Učim se ga doživljati v vsem razkošju čustev. Sprejemam ga kot nov izziv za skupno življenje tukaj na Blokah in v Ljubljani, kjer mlada družina živi.«
-
Za slovenske zmage
Zakaj stotisoči bežijo iz Sirije, Iraka, Afganistana, Libije, Sudana, bežijo iz svojih držav? Ali si mar res želijo živeti v družbi, kjer je svoboda govora in je z zakoni zagotovljena enakopravnost ljudi ne glede na vero, etnično pripadnost ali družbeni (socialni) položaj posameznika? Večina ljudi, ki se je napotila v »obljubljeno deželo« (Evropo), o dejanskih razmerah v »demokratičnem delu zemeljske poloble« ne ve veliko. Nasprotno, verjamejo, da se v tem delu sveta cedita »med in mleko« in so ljudje zadovoljni, srečni. Kot vemo, so dejstva zelo daleč od teh idealističnih predstav. Pa vendar, zakaj ljudje zapustijo svoje domove, odidejo v negotovost in za seboj pustijo vse, kar so v življenju ustvarili? V resnici so njihove države v popolnem razsulu, človeško življenje pa pogosto šteje le toliko kot naboj za kalašnikovko (polavtomatsko puško).
Do strategije za obvladovanje demence še dolga pot
V okviru Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) že več let deluje program RESje, ki pomaga izboljševati življenje oseb z demenco in njihovih svojcev oziroma tistih, ki skrbijo zanje. Osveščajo javnost o njihovih potrebah, svetujejo, kako skrbeti zanje v domačem okolju, pomagajo ustanavljati skupine svojcev za samopomoč, pripravljajo delavnice z vajami za ohranjanje spomina v starosti ipd.
Vključujejo se tudi v pripravo zakonov in drugih predpisov, ki so pomembna za uveljavljanje pravic oseb z demenco. Na današnji novinarski konferenci so predstavili stališča in predloge k Strategiji obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020. Predlog strategije je v javni razpravi do 9. decembra letos.
-
Pljučni rak je po pogostosti zbolevanja pri nas na 4. mestu med vsemi raki. Vsako leto na novo zboli okrog 1200 ljudi, število bolnikov z leti narašča, še zlasti med ženskami.
Pravzaprav ne gre samo za eno obolenje, pljučni rak se namreč pojavlja v različnih oblikah, glavni vrsti sta drobnocelični in nedrobnocelični rak, nastane pa zaradi nenadzorovane rasti rakavih celic v dihalih oziroma v pljučnem tkivu. Možnosti zdravljenja so na srečo vedno boljše, zlasti s tarčnimi zdravili in uvedbo novih bioloških zdravil, kot je imunoterapija, se bodo te možnosti v prihodnje še izboljšale. Žal pa še vedno povzroči največ smrti med vsemi bolniki z rakom ravno rak pljuč.
Neusklajevanje pokojnin ima dolgoročne posledice
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) opozarjata na vse nižji standard upokojenk in upokojencev. Zaradi varčevalnih ukrepov države se pokojnine in drugi prejemki niso v polni meri usklajevali že vse od leta 2010, s čimer se razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo nenehno znižuje. Ob tem pa vlada krši sporazum, ki so ga podpisale koalicijske stranke in ga je dolžna izvrševati.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Branko Pinter, podpredsednik Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), je razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino 56,1 odstotka pri vseh pokojninah, pri starostnih pokojninah pa znaša 61 odstotkov. V desetih letih so povprečne pokojnine v primerjavi s povprečnimi plačami padle za dobrih 8,5 odstotkov. Če se bo trend nadaljeval, kar je očitno cilj snovalcev pokojninske politike, menijo v SUS, bodo čez deset let starostne pokojnine vredne le še 50 odstotkov povprečne plače.
Vse slovenske slovnice in slovarji
Ste vedeli, da pozna slovenski jezik okoli 400 tisoč besed? Ali da imamo največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev? Še marsikaj zanimivega boste izvedeli na razstavi slovenskih slovnic in slovarjev od začetkov slovenskega knjižnega jezika do danes, ki so jo poimenovali Poljub z jezikom.
Pripravila jo je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša in Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete. Na ogled jih je več kot 150, med njimi so dragocene in redke izdaje ter tudi slovnica Adama Bohoriča. Predstavljeni so tudi sodobni slovnični in slovarski priročniki v knjižni, elektronski in spletni obliki.
