Priznanja za najbolj srčne

Več kot devetsto nominacij bolnikov in njihovih svojcev so zbrali v akciji Znanilci upanja, v kateri izbirajo najbolj srčne zdravnike in druge onkološke zdravstvene delavce.

Pobudniki akcije Znanilci upanja so Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Ustanova Mali vitez, Društvo bolnikov z limfomom in levkemijo ter EuropaCollon. Akcijo so prvič pripravili lani, saj so se želeli vsaj simbolično zahvaliti zdravstvenim delavcem, ki poleg strokovnosti ne pozabijo na človeško plat, na sočutje in toplino, ki znajo pokloniti prijazno besedo, stisniti roko, nakloniti ohrabrujoč nasmeh, si vzeti čas za razlago in tolažbo. Vse to bolniku pomaga premagati strah, mu vlije novo moč in energijo za premagovanje bolezni.

Da je Marijan Zorko nadarjen za slikanje, je vedel že v otroštvu, je pa dolgo trajalo, da se je ustvarjanju tudi bolj posvetil. Zaposlen je bil na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani in že takrat je kdaj pa kdaj prijel za čopič. Ko pa se je upokojil, so ga domači spodbudili, da se je vpisal v slikarski tečaj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. S skupino vrstnikov s slikarsko žilico se tako druži že več kot deset let, učili so se od različnih mentorjev, zadnja leta jih usmerja akademska slikarka mag. Urška Vidic. Všeč mu je, da jih spodbuja, naj slikajo tisto, kar želijo in kar jim najbolj leži.

Vesel je, ko vidi, kako se nekateri po upokojitvi prav razcvetijo, saj začnejo delati, kar so si vedno želeli. »Mnogi se posvetijo učenju, drugi svojim konjičkom, tretji se ukvarjajo z vnuki, četrti delajo na vrtu, vinogradu, potujejo, postanejo športniki, se družijo s prijatelji, za kar prej niso imeli časa, itd.,« je začel Jernej Rovšek, že štiri mandate eden izmed namestnikov varuha človekovih pravic, sicer pa pravnik po poklicu. Konec letošnjega leta se bo upokojil.

Z njim smo se pogovarjali predvsem o tem, kako se pripravlja na ta novi izziv …

Razviti svet ima poleg gospodarske krize in čedalje večje brezposelnosti še dve ključni težavi: rodnost se zmanjšuje, življenjska doba pa podaljšuje. Zato povsod, z večjimi ali manjšimi odpori, daljšajo pokojninsko dobo in predvsem višajo starost, pri kateri se bo mogoče upokojiti. Ekonomisti namreč predvidevajo, da bodo pokojninske blagajne v nekaj desetletjih prazne, če se aktivna delovna doba ne bo podaljšala.

»In čeprav je starejših vse več, gube, sive nitke v laseh in manjša telesna moč niso v modi,« je med drugim dejala dr. Judith Bachay, profesorica družbenih ved na St. Thomas University na Floridi v ZDA, prva Fulbrihtova specialistka, ki je pred kratkim predavala v Ljubljani, in sicer o staranju tam čez veliko lužo, za člane Gerontološkega društva Slovenije in za vse, ki jih ta tema zanima. »Uspešno oziroma kakovostno staranje seveda ni kupovanje krem proti gubam, tudi niso kozmetične operacije, pač pa je treba živeti naprej čim dejavnejše, željam in zdravju ustrezno.«

Vabila v  Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, bodo po novem dobivali ženske in moški med 50. in 74. letom starosti in ne le do 69. leta, kot je veljalo doslej. S podaljšanjem obdobja testiranja na prikrito kri v blatu bodo vsako leto presejali kar 55 tisoč oseb več in s tem odkrili veliko več rakov v tako zgodnji fazi, da se lahko učinkovito pozdravijo ali pa z odstranitvijo predrakavih sprememb preprečili razvoj bolezni. Zdaj namreč vsako leto na novo zboli več kot 1600 Slovencev, približno 700 pa jih umre.

Mladinski svet Slovenije (MSS) je pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja izvedel zaključno prireditev natečaja Prostovoljec leta 2014, na kateri so na Brdu pri Kranju razglasili najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte za leto 2014. Priznanja so podelili predsednik Republike Borut Pahor, ministrica dr. Anja Kopač Mrak ter predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.

Za naj prostovoljski projekt je bil razglašen projekt Obnovimo slovenske gozdove, ki ga izvaja Zveza tabornikov Slovenije. V projekt je bilo vključenih 1600 prostovoljcev, ki so se pridružili akciji in zbrali sredstva za in posadili 50 000 sadik na skupno 23-ih lokacijah po Sloveniji in tako obnovili okrog 50 ha gozdov.

Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so sporočili, da so v zvezi z izvršitvijo odločbe ustavnega sodišča, ki se nanaša na ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti tistim upokojencem, za katere se je v postopkih revizije že ugotovilo, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa jim ta del še ni bil vštet, za preverjanje upravičenosti do ponovne odmere pokojnine evidentiral 5.615 zadev. Do 29. junija, ko se je iztekel šestdeset dnevni rok, so obravnavali 5.237 zadev. Izdanih je bilo 1.645 odločb, od tega se je v 1.290 zadevah spremenil znesek odmerjene pokojnine, v 355 primerih pa do spremembe zneska pokojnine ni prišlo, saj ponovna odmera ne vpliva na višino najugodnejše pokojninske osnove oziroma so pokojnine ne glede na vštevanje dela plače, namenjenega notranjemu odkupu, še vedno odmerjene od najnižje oziroma najvišje pokojninske osnove.