Prostovoljni prispevek bo 10 evrov, udeleženci pa bodo zanj prejeli majico, glasilo Spominčica in novo zloženko Demenca, kaj je to? Sprehod je namenjen osveščanju javnosti o demenci. V naši državi namreč živi že blizu 32.000 oseb z demenco, predvidevanja pa kažejo, da bo leta 2050 obolelih že trikrat več.
Zaradi vse večjega števila bolnikov je zelo pomembno, da čim več ljudi prepozna prve znake demence. Tiste, ki naj bi to bolezen imeli, je treba čim prej pripeljati k osebnemu zdravniku, ki bo diagnozo ovrgel ali pa bolnika poslal k specialistu. Specialist edini lahko bolniku predpiše zdravila, ki pa pomagajo le v prvi fazi bolezni.
Sicer pa lahko vsakdo na svoj način pomaga dementnim bolnikom, pa naj bo to policija, vozniki javnih prevoznih sredstev, uradniki v banki, v trgovini, na pošti, frizerju itd. Le vedeti mora, kako ravnati s takimi ljudmi.

Brezplačno pa si lahko vsak dan ogledate predstavljeno dediščino Emone, odkrito ob zadnjih arheoloških raziskavah v Chopinovem prehodu ob Kongresnem trgu (podzemni prehod med Plečnikovim podhodom in garažno hišo). Nekaj posebnega je scensko osvetljeni monument rimskega pločnika, pa tudi sprehod po virtualni rimski cesti, kjer se vrti film Colonia Iulia Emona (En dan v Emoni). Pod maketo Emone so na dotik dostopne informacije o njenem nastanku, razvoju in propadu.

V Narodnem muzeju na Prešernovi ulici v Ljubljani si lahko še do 14. septembra ogledate sliko Nadčasovni Emonec, ki jo je ustvaril akademski slikar Veljko Toman. Palme so njegov priljubljeni motiv, rad ustvarja figuralne sestavljanke in za monumentalno instalacijo, ki jo je posvetil dvatisočletnici dograditve Emone, je uporabil kar 840 stiliziranih slik palm.

Vendar zakonsko varstvo ne more ohraniti medveda, pač pa to lahko storijo zgolj ljudje, ki sobivajo z njim.
In kdo sta Ana in Teddy? Medvedko Ano so strokovnjaki konec oktobra 2008 ujeli na Rakitni in jo opremili s telemetrijsko ovratnico. Takrat je bila stara pet let. Imela je dva mladiča, ki sta se leto kasneje osamosvojila.
Teddy Bear je plišasti medvedek, poimenovan po ameriškem predsedniku Theodoru Rooseveltu (1901–1909), ki so ga prijatelji klicali Teddy. Predsednik je bil strasten lovec in nekoč so mu, da ne bi ostal brez plena, k drevesu privezali majhnega medveda, ki pa predsednik ni hotel pokončati. Karikatura tega dogodka v časopisu The Washington Post je pritegnila pozornost izdelovalca plišastih živali Morrisa Michtoma in po predsednikovem privoljenju, da se sme plišasti medvedek imenovati Teddy, se je prodaja neizmerno povečala.

Po krajšem ločenem usposabljanju se mladi in starejši individualno družijo v stalnem paru enkrat na teden eno šolsko leto. Učenje rabe računalnika je prilagojeno željam in potrebam starejših, ki na mlade s pogovorom prenašajo svoje znanje in življenjske izkušnje. Pari se srečujejo v prostorih sodelujočih srednjih šol ali v prostorih Inštituta Antona Trstenjaka.
Starejši, ki ste iz Ljubljane ali okolice in bi si želeli ob prijetnem druženju z mladim človekom naučiti osnov računalništva ali izpopolniti svoje računalniško znanje, se lahko do konca septembra prijavite na telefonsko številko 01 433 93 01 ali po e-pošti masa.birsa@inst-antonatrstenjaka.si. Sodelovanje v programu je za udeležence brezplačno, saj ga financirata MDDSZ in MOL.

Ljubitelji krompirji boste prišli na svoj račun soboto, 6. septembra 2014. Na Visokem v Poljanski dolini bo ob Tavčarjevem dvorcu potekal že 14. Svetovni festival praženega krompirja, ko »bodejo poznane birtije in odvažni domači in tuji kuharski mojstri svoje nove recepte na solnce postavili in pripravili PRAŽEN KROMPIR na tisoč inu en način.« Prireditev kot vedno pripravlja Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.
Uradni del prireditve se začne ob 12. uri z društvenimi fanfarami, s pozdravom in s himno praženemu krompirju. Več informacij na strani: http://prazen.krompir.si

Na gradu Bogenšperk v nedeljo, 14. septembra 2014 ob 15. uri, pripravljajo grajsko zeliščarsko delavnico na temo divjega kostanja. Iz nabranih plodov kostanja boste pod vodstvom zeliščarke Jožice Bajc Pivec pripravili različne pripravke in spoznali njihovo uporabo (sušenje, priprava oljnega izvlečka, kostanjevega prahu in kostanjeve blazinice). Divji kostanj je koristen, saj so ga že naše babice uporabljale za blaženje težav s krčnimi žilami, razširjenimi kapilarami in hemoroidi.
Cena delavnice: 11,50 evra, prijavite se na naslovu: Javni zavod Bogenšperk: 01 8987 867, 041 703 992, bogensperk@siol.net.

Pisali smo že, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne da bi se prej posvetoval s travmatologi, odločil, da bolniki po operacijah kolka (gre v glavnem za starejše ljudi!) ne morejo več v zdravilišču nadaljevati bolnišničnega zdravljenja. Tja naj bi jih po novem lahko napotil zdravnik šele po prvem kontrolnem pregledu pri kirurgu. To pa pomeni, da bi prišli do prepotrebne rehabilitacije šele štiri do šest tednov po operaciji. Prepričani smo, da se nihče od birokratov v ZZZS ni vprašal, kako bodo ti ljudje na berglah preživeli ta čas, če nimajo nikogar, ki bi jim pomagal, negovalne bolnišnice pa so domala povsod polne do zadnje postelje.