Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že šestnajst let podeljuje priznanja za delo na področju socialnega varstva in priznanja za dolgoletno in uspešno rejništvo. Minister dr. Ivan Svetlik je tako sredi decembra na priložnostni slovesnosti podelil te nagrade in priznanja za leto 2010.

Najvišjo nagrado, nagrado za življenjsko delo je prejel dr. Vito Flaker, nekdanji dekan visoke šole za socialno delo in fakultete za socialno delo ter zdajšnji izredni profesor na tej visokošolski ustanovi. Nagradi za izstopajoče kakovostno in strokovno delo na področju socialnega varstva v zadnjih petih letih sta prejela koordinatorka pomoči na domu pri centru za socialno delo Ptuj Jožica Brodnjak in, direktor doma starejših občanov v Ljutomeru Boris Sunko.

Če želimo uveljavljati svoje pravice, jih moramo najprej poznati, je poudarila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik na posvetu o pravicah starejših, ki ga je pripravila ob 3. decembru, mednarodnem dnevu človekovih pravic.

Iz pobud, ki prihajajo v urad varuha, je vidno, da je starejšim največkrat kršena pravica do obveščenosti, saj niso vešči ravnanja s sodobnimi tehnologijami;

če je določena informacija dostopna po medmrežju, je namreč dosegljiva le dvema odstotkoma starejših ljudi. Starejši pogosto tudi ne morejo uveljaviti pravice do odločanja o tem, ali bodo živeli v domačem okolju ali v ustanovi. Pri tem v uradu varuha poudarjajo, da je potrebna sistematična skrb za ljudi, ki živijo sami, in to bodisi z obiski ali z organiziranjem ustrezne pomoči.

Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije je bil ustanovljen z namenom, da bi tistim, ki jim je kratena pravica do prejemanja določenih sredstev, vendarle omogočili to pravico. Kljub temu, da gre za enovito ustanovo, pa zajema dve povsem različni, a zelo pomembni področji delovanja. Eno so izplačila sredstev delavcem, ki so izgubili zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca ali zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra, drugo pa izplačevanje nadomestil preživnin mladoletnim otrokom.

V zimskih mesecih se hitreje znoči, pogostejše so dežne ali snežene padavine, vidljivost je slaba, ceste pa so večkrat mokre in spolzke. Vse to vpliva tudi na prometno varnost. Še zlasti pa so ogroženi pešci.

Policisti že nekaj zadnjih let v obdobju od oktobra do januarja opažajo porast števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci. Pešci so pogoste žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil. Najpogosteje pride do nesreče v jasnem vremenu, ko so prometne razmere dokaj ugodne, zato vozniki radi malo bolj pritisnejo na plin. Večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami se pripeti na cestah, ki nimajo pločnikov, najpogostejši vzrok zanje pa je prevelika hitrost motornih vozil, na drugem mestu pa so napake pešcev.

Tako, pa smo spet preživeli praznike, ki pa nas niso zelo obremenili, ker so se dogajali samo dva praznična vikenda. Večina je praznovala doma, gledala ognjemet, pokala s šampanjci ali pa si v krogu prijateljev priredila nekaj zabavnih uric. So pa seveda bili tudi taki, ki so se basali pred televizorji in tam tudi zaspali. Prazniki so torej v resnici minili za upokojence brez večjih sprememb. Za nas je vikend kot vikend. Praznik ali nepraznik. Mi imamo čas vse vikende v letu in tudi vse dneve med vikendi.

Sredi prestolnice, nekaj korakov proč od Trga republike, sem nedolgo tega opazoval žensko, ki je prosjačila. Oblečena je bila v črno. Na glavo je imela poveznjeno koničasto, črno pokrivalo Pod njim ozek, skrivenčen obraz s koničastim nosom. Črni škornji. Na upognjenih ramenih velika torba iz bleščečega, črnega usnja. Desna roka z odprto dlanjo močno stegnjena naprej. Momljajoč glas, ki nikakor ni razkril, od kod je beračica, pač pa so se usta kljub temu toliko odpirala, da je v njih bilo mogoče videti zlate zobe. Bitje se je v zimskem vetru rahlo zibalo naprej in nazaj. Kot nekakšna čarovnica.