Evropski voditelji so napovedovali, da bo posodobljena pogodba o povezavah v Evropski uniji povečala vpliv državljanov na odnose v skupnosti. Dejanske razmere tega ne potrjujejo, še več, zdi se, da evropska politična elita vse bolj deluje v prid varovanja interesov kapitala, vse manj pa v dobro tistih, ki s svojim delom odločilno pripomorejo k ustvarjanju dobičkov, ki pa si jih v največji meri razdelijo lastniki kapitala, tako da za »navadne ljudi« ostane malo ali nič.

Zgovoren primer je sanacija finančne krize, ki so jo povzročili požrešni bankirji. Ko je denarja zmanjkalo, so vlade sanacijo bank reševale s »povečanjem javnega dolga« in začele omejevati sredstva za zdravstvo, šolstvo, socialne pravice. Zanimivo je, da se je prav v času iskanja izhoda iz finančne krize domala v vseh evropskih državah zaostrila razprava o vzdržnosti pokojninskega sistema. Drži, da se prebivalstvo stara in da bo treba tudi na tem področju pogledati dejstvom v oči, vendar davkoplačevalci upravičeno pričakujejo, da bodo vlade...

V letih, ko je družina, ki jo opisujem, premagovala največje povojno pomanjkanje (nismo ga tako hudo občutili, ker so to pomanjkanje doživljali vsi, no, skoraj vsi), je ta ali oni ponovil nedvomno zelo staro načelo: če denarja še tako manjka, za rože in knjigo ga ne bi smelo nikoli zmanjkati. Poskrbeli smo za to. Če je kdo koga obdaroval ali je kaj prejel v dar, je bila to največkrat knjiga. V časih največje inflacije knjige niso izgubljale vrednosti, in takrat, ko so lahko človeka zaradi kake preveč naravnost povedane, zlasti pa napisane besede ostro kaznovali, je bila knjiga še toliko bolj simbol svobode. Prav zato sta oče in mati z izleta onstran meje prinesla tudi knjižico Balantičevih pesmi. Če bi jo pri prestopu meje našla carina ali policija, bi bila za kaj takega kaznovana z letom dni zapora. Toda prav zato sta to knjižico kupila: da sta se uprla in se počutila svobodna. 

Oseminsedemdesetletni bolnik, ki so ga že dvakrat operirali na odprtem srcu, je na kontrolnem pregledu pri kardiologu izvedel, da ima zelo oslabelo srčno zaklopko. Zdravnik mu je zato predlagal še tretjo operacijo. Pacient in njegovi svojci pa se bojijo, da bi bila operacija zaradi starosti in splošne oslabelosti bolnika preveč tvegana, poleg tega je pacient na pregledu dobil občutek, da je bil opravljen preveč površno. Ali bolnik lahko dobi dodatne informacije o svojem zdravstvenem stanju in o možnostih zdravljenja?

S psom Zevsom med starejšimi

 

Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke je humanitarno in prostovoljno združenje oseb, ki s svojimi prijaznimi in usposobljenimi kužki pomagajo pri rehabilitaciji in izboljšanju počutja starejših, otrok in ljudi s posebnimi potrebami ali omejitvami. Psi na te ljudi delujejo zelo pozitivno, vzbudijo jim spomine, preženejo osamljenost, hkrati pa spodbujajo govor in pomagajo pri hoji in razgibavanju. Terapevtski pari (lastnik in kuža) vse pogosteje obiskujejo tudi stanovalce domov starejših občanov, in to v obojestransko zadovoljstvo, kot je zapisala ena od prostovoljk.

Prostovoljstvo ni le prijaznost in naklonjenost do nekoga, ki je potreben pomoči in si zanj občasno vzamemo čas; to je strokovno in odgovorno delo, ki zahteva od človeka, da mu je zavezan, da sprejema visoke etične norme, da se nenehno samoizpopolnjuje in izobražuje. Martina Kralj, ki je sama že vrsto let predana prostovoljka, pogumno opozarja tudi na čeri prostovoljstva in tako želi zaščititi to plemenito dejavnost.

»Svet se naglo spreminja, spremembam pa moramo pri svojem delu slediti tudi prostovoljci. Zato potrebujemo veliko znanja, ki bo omogočalo, da bomo delovali kakovostno in da se bomo znali tudi zaščititi. Nenehno samo-izpopolnjevanje in osebna rast je za prostovoljce zato nujna,« je jasna Martina Kralj iz Višnje Gore. Dela v programu Starejši za višjo kakovost življenja doma, je pa bila že prej aktivna kot prostovoljka. Kot upokojena defektologinja pozna ljudi iz socialnega obrobja in že od nekdaj se zaveda, da je prava pomoč usposobiti...