-
O tem, kako dragocena je voda, ponavadi razmišljamo šele takrat, ko je zmanjka, ko spoznamo, da brez nje ne moremo. Slovenija je bogata z vodnimi viri, vendar je tudi to naše bogastvo omejeno in ogroženo zaradi onesnaževanja okolja. No, za zdaj smo še vedno ena redkih evropskih držav, kjer lahko brez bojazni pijemo vodo iz vodovodnih pip, kar je za mnoge druge države velika redkost. Vendar se lahko ta ugodnost kaj hitro izniči, če se bomo neodgovorno vedli do okolja. Zgovoren primer je Dravsko polje, kjer pretirana raba umetnih gnojil že ogroža podtalnico. Načrtovalci naše kmetijske politike bi morali upoštevati tudi to okoliščino, državne subvencije pa nameniti predvsem okolju prijazni kmetijski pridelavi.
-
Nekaj v Sloveniji se je spremenilo, se vam tudi tako zdi? Ljudje potrpežljivo čakajo v dolgih vrstah, da bodo dali kostni mozeg za obolelo prijateljico. Za več desettisoč evrov plastičnih zamaškov so zbrali prijatelji za mladega invalida, da si bo lahko kupil boljšo protezo za nogo. Pol milijona rok je čistilo sončno deželo s prvinskim žarom, ki je bil prav nalezljiv. Kar po zraku je neslo vznesenost in ponos nabiralcev smeti, ko so polnili vreče različnih barv. Tudi tisti, ki so pobirali neorganizirano in individualno, so čutili, kako je po zraku z vetrom prihajalo nekaj opojnega, in mnogi so še nasledenji dan čistili Slovenijo, kar nekako morali so ven, po tisti opoj prvega dne. Ni čudno, da so v zraku prvi načrti, kako bomo Slovenci drugo leto spodbudili globalno akcijo “očistimo svet”. Morda se to komu zdi pretirano in celo smešno, a čas je tak, da nas sili rezmišljati globalno.
-
Še kar prebiramo različne trditve in razlage, kdo je pravzaprav zaslužen za slovensko osamosvojitev in demokratizacijo naše družbe. Ni prvič, ko nekateri skušajo »popravljati« zgodovinska dejstva, da bi svojo vlogo bolj poudarili in obenem zmanjšali zasluge drugih, ki jim zavoljo takega ali drugačnega razloga ne ustrezajo. Težava pa se pojavi, ko se oglasi kaka priča, ki z navajanjem dejstev postavi na glavo take »reinterpretacije zgodovine«. Kaže, da se je nekaj takega zgodilo tudi ob 20. obletnici Demosa.
-
Srečanja, ki so se nanizala v zadnjih nekaj tednih, so mi ponudila iztočnico za razmišljanje o diplomaciji. Kaj je to in kdo so diplomati? Kaj bi morali biti, pa to niso? Kaj so naša veleposlaništva?
Začelo pa se je z našim Martinom Krpanom, vendar ne na Vrhu pri Sveti Trojici, ampak v čudovitem skedenjskem okolju Škrabčeve domačije pri Ribnici. Tam sva v sedela z Milanom Jazbecem in kramljala o njegovi najnovejši knjigi Martin Krpan - diplomat in vojščak. Milan Jazbec, ki je avtor devetih knjig o diplomaciji, je literarno in strokovno domiselno orisal Levstikovega in našega junaka, ki je znal svojo mesarico, moč in zmago nad Brdavsom povezati s spretnim pogajalskim in diplomatsko uglajenim nastopom pred cesarjem.
-
Zgodba o nastanku vesolja pripoveduje tudi o njegovem neprestanem večanju. Zgodba o Sloveniji, čeprav v primerjavi teh razsežnosti le zgodbica, pa je o neprestanem krčenju in usihanju.
Na severu naj bi naši predniki segali do Donave, vsekakor je bil del strnjeno slovensko naseljenega prostora Celovec, severno kulturno žarišče našega prostora. Takšno vlogo je na zahodu igral Trst s povsem slovenskim zaledjem, in še toliko bolj Gorica. Na jugu pa je slovenska – tedaj pač kranjska – meja segala čez Pazin, kjer je bilo slovensko semenišče, do krajev na morski obali, od Brseča do Reke in po prepustitvi tega mesta Ogrski, do Volo(v)ske. Plovba, na primer iz Kopra po Jadranu na odprto Sredozemsko morje, ni bila nikoli vprašljiva in je dobila leta 1717 z razglasom svobodne plovbe po Jadranu cesarsko potrditev.
-
Psihološka pomoč odraslim v stiski
V prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje na Ipavčevi 18 od marca deluje psihološka svetovalnica za odrasle iz celjske regije. V strokovno svetovalno skupino so vključeni izkušeni psihologi različnih specialnosti in psihoterapevtskih smeri ter psihiatri.
Prva psihološka pomoč ni namenjena zdravljenju ali dolgotrajni psihoterapevtski obravnavi, pač pa naj bi služila kot strokovna opora v različnih življenjskih preizkušnjah (stiske v družini in v partnerskih odnosih, čustvene krize, spoprijemanje s hudo boleznijo in invalidnostjo, problemi zaradi drog in odvisnosti ...).
-
V Kinodvoru se končuje uspešna sezona Filmskih srečanj ob kavi. Abonma, namenjen zrelejšemu občinstvu, se bo v sredo, 19. maja, ob 10. uri iztekel s sklopom kratkih animiranih filmov Marjana Mančka, ki ga sestavljajo filmi Zimska želja (1982, 7 minut), Zavetje (1983, 1 minuta), Po delu počitek (1983, 1,5 minute), Kamen (1984, 8 minut), Ogledalce (1985, 8 minut), Ljubo doma (1985, 5 minut), Na liniji (1989, 6 minut), Hribci – Zajtrk (1993, 5 minut), Hribci – Prava pot (1993, 6 minut), Hribci – Trofeja (1993, 5 minut), Kako se znebiš mačota (1999, 9 minut) in Be (2003, 8 minut).
-
Festival prestopa državne meje
Festival za tretje življenjsko obdobje bo že deseto leto zapored med 29. septembrom in 1. oktobrom 2010 v Cankarjevem domu odprl vrata medgeneracijski solidarnosti, izmenjavi idej in ustvarjanju strpnejše družbe. Letos bo svoje sporočilo razširil prek meja Slovenije in s tem pridobil mednarodni značaj. Jubilejnemu, desetemu srečanju pevskih zborov društev upokojencev se bodo namreč ridružili zamejski pevski zbori iz Italije, Avstrije in Madžarske. Prihod na festival so že napovedale delegacije iz Madžarske, Romunije in Slovaške, predstavniki festivala pa predstavljajo poslanstvo festivala združenjem upokojencev v državah nekdanje Jugoslavije in jih vabijo k sodelovanju.
Dvorci Hrvaškega Zagorja in počitnice na Braču
Sobota, 12. junij
Vstopna mesta: Kranj, Ljubljana, Celje
Prvič se bomo ustavili v Krapini, kjer si bomo ogledali svetovno znano nahajališče neandertalskega človeka z bogato zbirko fosilov. Nato se bomo odpeljali v Trakoščan, ki se postavlja z enim najlepše oblikovanih in vzdrževanih parkov na Hrvaškem. Ogledali si bomo dvorec iz 13. stoletja na visokem stožčastem hribu, ki se dviga nad jezercem. Prvi znani lastniki so bili grofje Celjski.
Sledil bo ogled Varaždina, ki veliko pozornosti namenja turizmu. Zagotovo boste presenečeni nad številnimi cvetličnimi zasaditvami v mestu s skoraj 50.000 prebivalci. Med najstarejše zgradbe sodi Stari grad, kjer je zdaj mestni muzej. Domnevno naj bi ga zgradili v 12. stoletju. Varaždinsko pokopališče je biser vrtne arhitekture in naravni spomenik. Za mnoge strokovnjake je eno najlepših mestnih pokopališč v tem delu Evrope. Na tej lokaciji je od leta 1773. Zdajšnjo skladno podobo je leta 1905 zaznamoval parkovni arhitekt Herman Haller.
Križarjenje po vzhodnem sredozemlju
Privoščite si vrhunsko udobje na križarjenju z moderno ladjo MSC MUSICA, ki v 1.275 luksuznih kabinah sprejme blizu 3.020 potnikov. Kljub svoji velikosti in elegantni opremi na njej vlada sproščeno in intimno ozračje.
Ladja ima štiri restavracije, devet barov, konferenčno sobo, veliko gledališče in zelo moderne promenade z brezcarinskimi trgovinicami.
Na ladji sta casino in diskoteka, knjižnica in foto galerija. Na voljo je tudi vrhunski SPA in fitness center, tekaška proga, igrišče za mini golf, igrišče za različne športne aktivnosti ter trije bazeni in štirje jacuzziji.
