-
Zgodovina človeštva ne premore podobnega primera: da bi bil delež starejših med celotnim prebivalstvom tako velik, kot je zdaj, in da bo zaradi naraščajoče dolgoživosti človeštva v prihodnje še večji. Družbene potrebe starejših so drugačne, drugačne pa so tudi njihove možnosti za aktivnejše sožitje z mlajšimi. Starejši drugače obolevajo in jih je treba drugače zdraviti. Tu pa se zadeve zapletejo, saj specialistov za delo s starejšimi nimamo, enako pomanjkanje pa je značilnost vseh izobrazbenih ravni.
Jamstva za delavce in preživnine za otroke
Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije je bil ustanovljen z namenom, da bi tistim, ki jim je kratena pravica do prejemanja določenih sredstev, vendarle omogočili to pravico. Kljub temu, da gre za enovito ustanovo, pa zajema dve povsem različni, a zelo pomembni področji delovanja. Eno so izplačila sredstev delavcem, ki so izgubili zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca ali zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra, drugo pa izplačevanje nadomestil preživnin mladoletnim otrokom.
Na cesto le v svetlih oblačilih
V zimskih mesecih se hitreje znoči, pogostejše so dežne ali snežene padavine, vidljivost je slaba, ceste pa so večkrat mokre in spolzke. Vse to vpliva tudi na prometno varnost. Še zlasti pa so ogroženi pešci.
Policisti že nekaj zadnjih let v obdobju od oktobra do januarja opažajo porast števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci. Pešci so pogoste žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil. Najpogosteje pride do nesreče v jasnem vremenu, ko so prometne razmere dokaj ugodne, zato vozniki radi malo bolj pritisnejo na plin. Večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami se pripeti na cestah, ki nimajo pločnikov, najpogostejši vzrok zanje pa je prevelika hitrost motornih vozil, na drugem mestu pa so napake pešcev.
-
Tako, pa smo spet preživeli praznike, ki pa nas niso zelo obremenili, ker so se dogajali samo dva praznična vikenda. Večina je praznovala doma, gledala ognjemet, pokala s šampanjci ali pa si v krogu prijateljev priredila nekaj zabavnih uric. So pa seveda bili tudi taki, ki so se basali pred televizorji in tam tudi zaspali. Prazniki so torej v resnici minili za upokojence brez večjih sprememb. Za nas je vikend kot vikend. Praznik ali nepraznik. Mi imamo čas vse vikende v letu in tudi vse dneve med vikendi.
-
Sredi prestolnice, nekaj korakov proč od Trga republike, sem nedolgo tega opazoval žensko, ki je prosjačila. Oblečena je bila v črno. Na glavo je imela poveznjeno koničasto, črno pokrivalo Pod njim ozek, skrivenčen obraz s koničastim nosom. Črni škornji. Na upognjenih ramenih velika torba iz bleščečega, črnega usnja. Desna roka z odprto dlanjo močno stegnjena naprej. Momljajoč glas, ki nikakor ni razkril, od kod je beračica, pač pa so se usta kljub temu toliko odpirala, da je v njih bilo mogoče videti zlate zobe. Bitje se je v zimskem vetru rahlo zibalo naprej in nazaj. Kot nekakšna čarovnica.
-
Posvet je del uresničevanja projekta »Starosti prijazna mesta« in bo 20. januarja ob 16. uri v prostorih dnevnega centra aktivnosti starejših na Gosposvetski 4 (Ajdovščina). Izhodišče razprave bodo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in priporočila starejših Ljubljančanov iz raziskave o starosti prijazni Ljubljani, ki jo je leta 2009 opravil Inštitut Antona Trstenjaka. Udeleženci bodo lahko predstavili svoje želje in potrebe ter osvetlili predloge za izboljšanje kakovosti življenja v mestu, ugotovitve pa bodo organizatorji...
-
Raziskave kažejo, da pri nas vsaka druga ženska po petnajstem letu starosti doživi katero od oblik nasilja (posmehovanje, seksistične pripombe, zmerjanje, ustrahovanje, grožnje, otipavanje, udarci, posilstvo...). Nasilje se dogaja povsod, nasilni so ljudje različnih starosti, poklicev in izobrazbe, najpogostejše pa je nasilje moških nad ženskami. Glavno sporočilo brošure je: nobeno nasilno dejanje ni sprejemljivo, zato je treba nasilje prijavljati, če se dogaja nam ali če vemo za tak primer.
Še dve invalidom prijazni občini
Projekt spodbuja povezovanje društev in lokalne skupnosti ter spodbuja občine, da pri načrtovanju upoštevajo različnost in posebne potrebe posameznih skupin prebivalstva, kar koristi pravzaprav vsem.
V zvezi so prepričani, da bo projekt kmalu prerasel v gibanje za večjo kakovost skupnega življenja in socialno vključenost vseh občanov v lokalno skupnost. Listine so doslej že prejele naslednje občine: Ajdovščina, Radovljica, Trbovlje, Hrastnik, Radlje ob Dravi, Zagorje ob Savi, Rogaška Slatina in tri mestne občine: Velenje, Slovenj Gradec in Ljubljana.-
Po desetih urah hoje se boste lahko udeležili slovesnosti pri spomeniku žrtvam bitke, ki vas bo pričakal skoraj povsem obnovljen. Več informacij: PD Škofja Loka, Iris Todorovič, 041 679 121.
V Dražgoše se lahko odpravite tudi iz Železnikov. Pohod se bo začel 8. januarja ob 24. uri v Železnikih izpred plavalnega bazena.Informacije: PD za Selško dolino, Alojz Lotrič, 031 613 426. Organizatorji priporočajo opremo, primerno zimskim razmeram.
-
Tekmovalci iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Italije se bodo v opremi iz starih časov pomerili v različnih kategorijah, še prej pa se bodo ob spremljavi mestnega pihalnega orkestra sprehodili po Škofji Loki.
Informacije: Društvo Rovtarji, Škofja Loka, Brane Tavčar, 031 416 345.
