Po zakonu o malem delu, ki so ga konec oktobra sprejeli poslanci, veljati pa bo začel leta 2011, so poleg študentov tudi upokojenci in brezposelni dobili možnost, da pridobijo dodaten dohodek. Malo delo ne bo vplivalo na pridobljene pravice iz pokojninskega zavarovanja, omogočalo pa bo ob pokojnini dodaten zaslužek.

Upokojenci že zdaj delajo predvsem po pogodbah civilnega prava (podjemna pogodba oziroma pogodba o delu in avtorska pogodba). Po podatkih DURS je v letu 2008 dohodke iz drugega pogodbenega razmerja prejelo 33.010 upokojencev. Ni pa podatka, koliko jih dela na črno.

Deklaracije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ne smejo ostati zgolj besede, temveč jih morajo ljudje vseh starosti spoznati in jih uporabiti v vsakdanjem življenju. Mnogi dandanes nimajo možnosti, da bi jih poznali.

V družbi smo priče nizki stopnji informiranosti, vse več je kršitev človekovih pravic, diskriminacije, nasilja različnih oblik, povečuje se revščina, kar vse najbolj prizadene prav ranljive skupine občanov. Zato se tudi v naši zakonodaji pojavljajo različne oblike zaščite ogroženih skupin, kot so skrbništvo, zastopništvo, zagovorništvo, varuh človekovih pravic, zastopniki pacientovih pravic ipd.

Cilj projekta omogočiti različnim demografskim skupinam, da skozi gledališke tehnike eksperimentirajo z vsebino romana mlade slovenske pisateljice. V projektu skupaj sodeluje 21 slušateljev, med njimi tudi starejši. Vsaka skupina si bo izbrala odlomek - zgodbo iz knjige, ki bo služila kot osnova za kreativno ustvarjanje zaključne predstave. Zaključna predstava bo 1. decembra 2010 ob 17. uri v prostorih Knjižnice Otona Zupančiča v Ljubljani. Zaključni predstavi bodo sledile ponovitve v vseh treh socialnih okoljih, od koder izvirajo skupine slušateljev. 
Več informacij lahko dobite na spletni strani šole www.dsbb.si ali pri Taji Ferjančič, vodji programov, na telefonu 051 304 351 ali elektronskem naslovu: info@dsbb.si.

Že dvajset let smo vam v pomoč z nagovarjanjem ljubiteljev zdravega načina življenja s športom preko najrazličnejših medijev in tudi letos smo se trudili z najavami vaših dogodkov v rubrikah Razgibajmo se, Bodi aktivna, MigiDur, Minute za rekreacijo, Vabilo na pot, Razmigajmo Gorenjce…, ki jih objavljajo časopisi in revije, radijske postaje, spletne strani in ponudniki mobilne telefonije. V letu 2010 smo v Koledar rekreacije zajeli kar 4814 dogodkov, ki ste jih organizirali v 1177 društvih, najave nanje pa je objavljalo več kot trideset medijev. S tem smo skupaj k zdravemu življenjskemu slogu spodbudili na tisoče novih rekreativk in rekreativcev in o rekreativnih vsebinah obveščali že prepričane.

Ustvarjalnice za otroke V NOVEMBRU:
SOBOTA, 20.11.:
15-18 Družinski album/drevo
Poslikava posodice za pisala
Risanje stripa na podlagi prebrane zgodbe

SOBOTA,, 27.11.:           
16-19 Risani film in oblikovanje iz das mase

Ustvarjalnice za otroke skupaj s starši/starimi starši v DECEMBRU:

04.12.: 15h-18h: Izdelovanje dopisnic in darila iz das mase
11.12.: 15h-18h: Družinski album
18.12.: 15h-18h: Izdelovanje novoletnih okraskov
Veliko iger, ustvarjanja in sproščenega pogovora!

Ko pa se same znajdejo v stiski, so ponavadi pozabljene. Prav to je revijo Zdravje spodbudilo, da je pred tremi leti pripravila prvi izbor najbolj srčne medicinske sestre in babice. Letos so bralci za najbolj srčno medicinsko sestro izbrali Vesno Olenik, ki je zaposlena v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani, enota Zelena Jama. Za najbolj srčno patronažno sestro so izbrali Ireno Filipič iz Zdravstvenega doma Ptuj. Najbolj srčna babica pa je postala Andreja Horžen, ki dela v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj.
Na fotografiji: z leve: Marta Krpič, glavna in odgovorna urednica revije Zdravje, Andreja Horžen, Irena Filipič, Vesna Olenik in Samo Žargi, direktor podjetja Alpprees, d.o.o., izdajatelja revije Zdravje.

Seveda tudi tokrat ni manjkala 82-letna Helena Žigon iz Ljubljane (na fotografiji v modri majici), ki se je doslej udeležila prav vseh ljubljanskih maratonov. Polmaraton, oziroma 21-kilometrsko progo pretekli skupaj z drugo najstarejšo maratonko, 76-letno Kazimiro Lužnik iz Slovenj Gradca. Obe sta zatrdili, da bosta tekli tudi prihodnje leto.

Zdaj jih deluje že 24, vodi jih 39 voditeljic in voditeljev in imajo 240 članic in članov. Kot je povedala predsednica društva Majda Knehtl, je njihovo poslanstvo pomoč starejšim ljudem pri zadovoljevanju njihovih nematerialnih potreb, dobivajo pa se zato, »da jim je lepo«.
Na slovesnosti so prizadevnim prostovoljkam podelili priznanja in pohvale, pripravili so predavanje Branke Knific o pomenu nematerialnih potreb za ohranjanje kakovosti vsakdanjega življenja v tretjem življenjskem obdobju in predstavili nov Priročnik za vodenje skupin za samopomoč starejših.