Delavnica je primerna za otroke od 7. leta dalje in za odrasle. Vstopnina je 5 evrov.

Lahko pa pomagate zbirati sredstva za nemoteno delovanje botaničnega vrta tudi tako, da posvojite rastlino. To storite tako, da na številko 1919 pošljete ključno besedo POSVOJIM, s čimer prispevate en evro. Navodila o postopku posvojitve boste dobili v povratnem SMS sporočilu. Lahko pa v upravni stavbi Botaničnega vrta ali v rastlinjaku ob čolnarni v Tivoliju, kupite bon, katerega najmanjša vrednost je 5 evrov, in posvojite rastlino, ki jo sami izberete. Več informacij dobite na spletni strani:
www.botanicni-vrt.si.

V sredo, 24. novembra si lahko ob 10. uri ogledate zgodovinsko dramo Frost/Nixon, ameriškega režiserja Rona Howarda.
Ameriškega predsednika Richarda Nixona je politično pokopala afera Watergate, ki je zasenčila vse njegove dosežke, predvsem pa ureditev odnosov z drugima dvema velikima silama, Sovjetsko zvezo in Kitajsko ...
Po filmu se bo Mirjana Borčič pogovarjala z novinarjem in kolumnistom Jurijem Gustinčičem, ki je dolga leta delal tudi v ZDA, in z njegovim sinom Andrejem, filmskim kritikom.
V sredo, 1. decembra ob 10. uri pa bodo predstavili kratke animirane filme režiserja Konija Steinbacherja; med njimi filme Figov list, Močvirje, Študent; Kokon, Epidemija, Kamen in druge.
Gosta bosta Koni Steinbacher ter odlični poznavalec animiranega filma Igor Prassel

V času proslav ob 20. obletnici združitve obeh Nemčij so v Berlinu objavili tudi sporočilo, da je država poravnala vse obveznosti za povzročeno vojno škode v prvi svetovni vojni. Tako je skoraj stoletje dolgo trajalo, da je bil v celoti poravnan dolg, ki so ga zmagovalci naložili poražencem, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo minilo še nekaj časa, da bodo poplačani tudi dolgovi iz časa druge svetovne vojne. Milijonov človeških žrtev seveda ni mogoče preračunati v denarne odškodnine, vsaj delno pa je mogoče povrniti gmotno škodo.

Vnukinja me je "določila" za sodelovanje pri njenem šolskem novinarskem krožku in mi povedala, da mi bo vsekakor pravočasno sporočila, kdaj naj pridem k njim in jim kaj povem o novinarskem delu. Potem mi je pokazala tudi že svoj prvi novinarski zapis, v katerem popisuje, kako je bilo na Slovenskem v času poplav. "Imaš kakšno pripombo? Sem odgovorila na vsa tista novinarska vprašanja kdo, kdaj, kje, kaj, kako, zakaj ...?" Pohvalil sem jo, da je dobro napisala uvod, jedro zgodbe in zaključek ter jo spodbudil, naj še kaj napiše. Tudi o čem takem, kar doživlja, vidi in občuti sama (divjanje poplav je pač spremljala po televiziji). Obljubila je, da vsekakor bo. "Tako bo napisano, da bo tudi za časopis," mi je obljubila.

Distanca je koristna in če je vmes dovolj časa, se razblinijo podrobnosti in ostane zgolj bistvo.

Lanski festival za tretje življenjsko obdobje mi je ostal v neprijetnem spominu. Zelo zasebnem, kajti v enem od preddverij Cankarjevega doma so me zmamili, da sem kupila nekakšne elektronsko izračunane vložke za čevlje, ki pa sem jih po mučnih dnevih "privajanja" naposled vrgla v smeti. Ker sem take, bolj »šparovne vrste«, sem jih vrgla v smeti šele včeraj, a še to po hudem oklevanju. Ne meče se v smeti nekaj, kar je vredno sto in nekaj evrov, mar ne? Tega si noben upokojenec ne more privoščiti!

Vladna struktura ne glede na politično sestavo že skozi več zamenjav pripravlja dostop do novega potencialnega vira, s katerim bi zavoljo pomanjkanja ustvarjalnih idej, slabega gospodarjenja in škodljivega odlivanja kapitala napajala čedalje bolj suho državno blagajno. Sprva je to potekalo prikrito, kmalu pa je postalo očitno, da se ji sline cedijo predvsem po obdavčevanju nepremičninskega premoženja. To niti ne bi bilo narobe, če bi šlo za uresničevanje koncepta do ljudi prijazne države in bi takšne dajatve pripomogle k izravnavi socialnih krivic. Na skrite namene očitne manipulacije s popisom nepremičnin pa so bolj kot kaj drugega pokazala »zagotovila« z različnih »visokih mest«, denimo sekretarke na Bajukovem ministrstvu, ki je prek medijev ničkolikokrat zagotavljala, da ta popis nikakor ne bo podlaga za obdavčevanje.

Festival za tretje življenjsko obdobje je priložnost, da različne generacije pokažejo, kako živijo in kaj počnejo, predvsem pa, kako znajo, zmorejo in hočejo sodelovati, pa naj gre za skupne pevske in plesne nastope ali za izmenjavo znanj, izkušenj, različne oblike medsebojne pomoči ali za preprosto za druženje.

Deseti, jubilejni festival, ki je potekal med 29. septembrom in 1. oktobrom v Cankarjevem domu in sta ga skupaj pripravili Zveza društev upokojencev Slovenije in inštitut Hevreka!, je bil posvečen evropskemu letu boja proti revščini in socialni izključenosti. Prvič so na festivalu sodelovali tudi tuji gosti, in sicer predstavniki Hrvaške, Srbije, Makedonije, Italije in Avstrije, nekateri so sodelovali tudi na mednarodni konferenci z naslovom Pot k blaginji in socialni vključenosti. Izkazalo se je, da se soočamo s podobnimi problemi in izmenjava izkušenj vedno pride prav. Nekaj festivalskega vzdušja predstavljamo v tem prispevku.