Založniki, knjigotržci ter ljubitelji knjig se bodo po dveh letih izvedbe na spletu ponovno srečali v živo, in to na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je pred petdesetimi leti sejem začel svojo pot. Med najpomembnejšimi razlogi za selitev so: zagotoviti vsem razstavljavcem enake razstavne pogoje, jim omogočiti več razstavnih površin ter boljše poslovne razmere za razvoj sejma v prihodnje.

38. slovenski knjižni sejem bo potekal v živo od 22. do 27. novembra, še teden dlje, do 4. decembra, pa se bo nadaljeval e-knjižni sejem. Predstavilo se bo 88 razstavljavcev. Na štirih odrih se bo zvrstilo več kot 200 raznovrstnih dogodkov s slovenskimi in tujimi gosti. Oder mladih, ki je bil na prejšnjih sejmih poznan kot Cicifest, bo s svojimi vsebinami namenjen tudi nekoliko starejšim otrokom. Letos bo na sejmu poseben prostor prvič dobil strip, na ogled bo tudi razstava ilustracij, Fotocona bo ponudila osem dogodkov. Vstop na knjižni sejem je prost, odprt bo od 9. do 20. ure, v nedeljo, 27. novembra pa od 8. do 18. ure. 

V Goričanah pri Medvodah bo jutri, 19. novembra, peklensko vzdušje! Potekala bo namreč že 9. Noč parkeljnov, ena največjih kulturno - etnoloških prireditev, na kateri bo sodelovalo okoli 30 skupin iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške.

Blizu 500 parkeljnov v strašljivih maskah, ki jih večinoma pripravijo sami, se bo od 18. ure dalje zvrstilo v mimohodu. Seveda bodo izkoristili priložnost za vragolije, rožljanje z verigami in strašenje otrok (pa tudi odraslih) in jih tako opominjali, da morajo biti pridni, saj jih sicer ne bo obiskal Miklavž.  V Goričanah se namreč vaščani vsako leto zberejo 5. decembra in uprizorijo obhod svetega Miklavža in njegovih “pomočnikov ”od vrat do vrat, ter otrokom razdelijo dobrote, morda pa tudi kakšno šibo …

 Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Srebrna nit, Socialna zbornica Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Amnesty International Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije, Skupnost varstveno delovnih centrov Slovenije, zbornica zdravstvene in babiške nege - zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas podpirajo uveljavitev novele Zakona o dolgotrajni oskrbi.

 Danes obeležujemo evropski dan enakega plačila. Tako Evropska komisija opozarja na plačno vrzel med zaposlenimi ženskami in moškimi. Podatki kažejo, da ženske v Evropski uniji v povprečju zaslužijo 13 odstotkov manj kot moški. To pomeni, da dobijo skoraj dve mesečni plači manj.

V Sloveniji je razlika nekoliko nižja, ženske  zaslužijo 3,1 odstotka manj od moških. Najvišja plačna vrzel je med spoloma v prid moškim na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti ter na področju zdravstva in socialne varnosti.

 Ob današnjem mednarodnem dnevu polnozrnatih žit so na Inštitutu za nutricionistiko opozorili, da prebivalci Slovenije zaužijejo bistveno premalo prehranske vlaknine, ki jo vsebujejo tudi polnozrnati žitni izdelki. Ustrezen vnos prehranske vlaknine ima ugoden vpliv na prebavo, hkrati se tako zmanjša tveganje za nastanek nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2 ter rakom.

Slovenci na dan zaužijemo le okrog 20 gramov na dan, kar je precej manj od dnevno priporočenih 30 gramov. Rezultati nacionalno reprezentativne prehranske raziskave SI.Menu so po njihovih navedbah pokazali, da je vnos prehranske vlaknine nezadosten pri 90 odstotkih mladostnikov in odraslih ter pri 84 odstotkih starejših odraslih. "Podobno stanje opažajo tudi v mnogih drugih razvitih državah, razlog za to pa je sodoben način prehranjevanja, ki vključuje preveč visoko predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranske vlaknine," je navedel Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Količina zaužite prehranske vlaknine se je v zadnjih desetletjih zmanjševala tudi zaradi spremenjene tehnologije proizvodnje živil. Glavnina žitnih izdelkov se namreč izdela iz bele moke, iz katere je odstranjena glavnina prehranske vlaknine.

 V tednu med 14. in 18. novembrom bo slovenskim splošnim knjižnicam namenjena posebna pozornost. Začel se je namreč Teden splošnih knjižnic z geslom: IZVOLITE (V) KNJIŽNICO!  Zvrstili se bodo različni dogodki, s katerimi želijo knjižničarji nagovoriti vse prebivalce v lokalnih skupnostih, zveste obiskovalce knjižnic, pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo.

Splošne knjižnice imajo pomembno vlogo v življenju državljanov vseh starosti.  Tistim, ki delajo šele prve korake na področju branja in pismenosti knjižničarji posvečajo prav posebno pozornost. Vedoželjnim pomagajo in jih spodbujajo pri ustvarjalnosti, vsem prebivalcem omogočajo uporabo sodobnih tehnologij, pomagajo pri iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, omogočajo vseživljenjsko učenje in pridobivanje znanja. Za lokalna okolja raziskujejo in varujejo kulturno dediščino ter spoznavajo prebivalce z različnimi avtorji leposlovnih del, ki jih povabijo v svojo sredino.

 … kaj kmalu pride sneg, zmrzlina, pravi pregovor. Ker je tradicija vinogradništva med Slovenci zelo  močna, se ob priložnosti, ko iz mošta nastane vino, še posebej radi poveselimo. Martinovanje je med Slovenci eno najbolj priljubljenih praznovanj in skoraj ni kraja, kjer se ne bi zbrali krajani in si nazdravili. Seveda v zmernih količinah in kadar ne bodo sedli za volan!

Največje javno martinovanje pri nas je v  Mariboru. Letos bo  v petek, 11. novembra, dogajanje potekalo na kar šestih lokacijah: Trg Leona Štuklja, Hiša Stare trte, Koroška cesta, Grajski trg, Trg svobode in Vodnikov trg. Povsod se bo začelo ob 11. uri in 11 minut, dobro se bo pilo in jedlo, tudi plesalo. Do 21. novembra pa si lahko v Vodnem stolpu ogledate razstavo o pridelavi žlahtne kapice nekoč Vino na meji / Vino na granici. Nastala je v sodelovanju slovenskih in hrvaških arhivov. Več preberite na : https://www.visitmaribor.si/

 Jeseni in pozimi si le privoščite obilo kakija, saj je ta sadež bogat s pomembnimi vitamini in minerali, kot so A, C, B, kalij in mangan, ki pomagajo krepiti imunski sistem. Največji nasadi kakijev pri nas so v Strunjanu in še do nedelje, 13. novembra, tam potekajo Dnevi kakijev, a tokrat kot dnevi odprtih vrat strunjanskih kmetij. Vsak dan od 10. do 16. ure lahko obiščete katero od posebej označenih kmetij: Ekološko in izletniško kmetijo - Agriturismo Franco Giassi - Žagar, Kmetijo Knez, Domačijo Knez – Mladen Knez, Kmetijo Giassi Mario, Kmetijo Trani Michele in Kmetijo Mihevc. Tu boste lahko kupili sveže kakije sveže ali kulinarične dobrote iz njih.

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije z digitalno kampanjo Čik pavza ljudi ozavešča o pomenu zgodnjega odkrivanja pljučnega raka in nudi možnost brezplačnega spletnega anonimnega posveta z zdravnikom.

 Kot izpostavljajo v društvu, je pljučni rak v Sloveniji po pogostosti na drugem mestu in je vodilni vzrok smrti med vsemi rakavimi obolenji pri obeh spolih. Na leto samo zaradi pljučnega raka umre približno toliko ljudi kot zaradi raka dojk, prostate ter debelega črevesa in danke skupaj. Pogostejši je pri starejših ljudeh, vendar je kar tretjina novih bolnikov mlajša od 65. let.

 November je prek mednarodnega gibanja Movember proglašen za mesec, namenjen zdravju moških in osveščanju o boleznih, ki jih najbolj ogrožajo. To sta raka prostate in mod ter depresija. Društvo uroloških bolnikov Slovenije ob tem opozarja na premajhno število urologov v državi. 

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je rak prostate najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških, predvsem starejših; več kot dve tretjini bolnikov je starejših od 65 let. Pri nas ga na leto diagnosticirajo pri okrog 1.500 moških. Število primerov se iz leta v leto veča tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA (preseganja mejne ravni za prostato specifičnega antigena). V dobri tretjini primerov rak namreč nikoli ne napreduje in ne povzroči večjih težav. Kontrolni pregledi so zato nujno potrebni, da se bolezen lahko pravočasno odkrije.