Danes je mednarodni dan psov. Na ta dan, ki ga je leta 2004 predlagala ameriška aktivistka za pravice živali Colleen Paige, naj bi se spomnili, da si vsak pes na svetu zasluži dobro življenje. Poleg tega naj bi z njim med ljudmi spodbudili zavedanje, da so posvojeni psi iz zavetišč prav tako čudoviti življenjski sopotniki.

Izvor človekovega najboljšega prijatelja sega v davno prazgodovino. Ljudje in psi so si dolga stoletja delili vse - hrano in življenje. Vsa ta leta so psi zagnano pomagali človeku pri lovu in varovanju živine, opravljali so tudi vlogo vodnikov, čuvajev hiš in stanovanj, smetarjev, vojnih tovarišev ... Danes pa so psi predvsem človekovi družabniki.

 Vlada bo prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter invalidom pomagala premagovati draginjo z enkratnim energetskim dodatkom v višini  200 evrov za posameznika. Nakazali ga bodo v času od 1. novembra do 31. marca prihodnje leto.

Kot je pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec bodo pomoč namenili tistim, ki jo najbolj potrebujejo, to so socialno ogrožena gospodinjstva in invalidi. Tako bo energetski dodatek dobilo 54.000 prejemnikov denarne socialne pomoči,  med njimi so tudi zaposleni, ki zaradi nizkih plač prejemajo še denarno socialno pomoč. Dobili ga bodo tudi prejemniki varstvenega dodatka. Teh je okoli 9000, večina so upokojenci z nizkimi pokojninami. Samska oseba bo prejela 200 evrov dodatka. V enostarševski družini se bo dodatek v višini 200 evrov povečal za 118 evrov za vsakega otroka oz. za polovico tega zneska, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. V družinah z več člani se bo  pomoč prav tako seštevala. Če sta na primer v gospodinjstvu dva socialno ogrožena in oba brezposelna člana, bosta prejela 314 evrov pomoči, dodatno bo ta višja v primeru otrok.

 V Mozirskem gaju je na ogled največja razstava eksotičnih živali na prostem – 28. Bioexo. Na ogled je pet šotorov z različnimi živalmi. V največjih šotoru za kače lahko med drugim vidite mrežaste in burmanske pitone, v posebnem šotoru s kuščarji pa bradate agame, varana, teguja, kajmana, razne legvane ter različne kameleone. V kotičkih dotika se lahko pod nadzorom predstavnikov Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo dotaknete raznih živali. Pripravljajo tudi posebne  delavnice za premagovanje predsodkov in strahu do živali.

Mačke, ki so ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, danes obeležujejo svoj svetovni dan. Po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) so ga prvič obeležili leta 2002, namenjen pa je spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici.

Na svetu naj bi živelo več sto milijonov mačk, poznamo pa okoli 60 pasem. Dolgo je veljalo, da se je udomačevanje mačk začelo v starem Egiptu, kjer so jih častili že približno 3100 let pred našim štetjem. Vendar pa so nedavna odkritja v arheologiji in genetiki pokazala, da so mačke udomačevali že okoli leta 7500 pred našim štetjem v zahodni Aziji.

Služba vlade za digitalno preobrazbo je objavila seznam izvajalcev izobraževanj, v katere se bodo morali vključiti starejši od 55 let, če bodo želeli izkoristiti bone za nakup računalniške opreme. Izvajalcev po statističnih regijah je 29,  seznam je objavljen na spletni strani vladne službe za digitalno preobrazbo, oziroma na povezavi:  https://www.gov.si/novice/2022-08-02-objava-seznama-izvajalcev-izobrazevanj-za-osebe-stare-55-let-in-vec/

 Mednarodni dan prijateljstva, ki ga praznujemo danes, 30. julija, je eden najmlajših praznikov. Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov se namreč uradno praznuje šele od leta 2011.

 Trdno prijateljstvo ni pomembno le zaradi popestritve prostega časa. Po izsledkih raziskave, ki so jo opravili na ameriški univerzi Michigan State University, pristni odnosi s prijatelji pripomorejo k izboljševanju zdravstvenega stanja. V primerjavi z družinskimi odnosi pa naj bi celo v večji meri pripomoglo k višanju ravni sreče.

Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ starejšim od 60 let priporoča cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom (oziroma četrtim odmerkom) cepiva proti covidu-19. Še posebej cepljenje priporoča ljudem s tveganjem za težji potek bolezni, to so kronični bolniki, stanovalci domov starejših in starejši od 80 let. S tem sledijo priporočilom Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropske agencije za zdravila (EMA).

Na lastno željo se lahko z drugim poživitvenim odmerkom cepijo tudi vsi polnoletni posamezniki, in sicer vsaj tri mesece po zadnjem cepljenju ali preboleli okužbi s koronavirusom. Cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom je možno s cepivi podjetij Moderna in Pfizer,  v določenih zdravstvenih domovih.

 V sodelovanju Celjske Mohorjeve družbe in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije je izšla tretja knjiga enciklopedije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Enciklopedijo, ki celovito prikazuje zgodovino medicine, zdravstva in farmacije na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja, je zasnovala zdravnica in zgodovinarka medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Zbrano gradivo pa dokazuje, da smo tudi Slovenci veliko prispevali k svetovni medicini. 

 Že deseto poletje po vrsti bo v Gornjem Gradu med 27. in  31. julijem 2022 potekal mednarodni Ne-festival gledališča zatiranih z naslovom Kamen na kamen = skupnost! Organizira ga Kulturno-umetniško društvo Transformator, namenjen pa je ljudem vseh starosti, ki želijo prek gledaliških tehnik in metod raziskovati družbo ter skozi načela skupnosti in aktivnega sodelovanja spoznavati umetniške in aktivistične pristope. Tako vsako leto v aktivnosti vključijo stanovalke in stanovalce Centra starejših Gornji Grad, pripravijo delavnice za mlade, z večernimi predstavami pa privabijo okoliške prebivalce, kamor tovrstna kultura sicer ne zaide pogosto. Ne-festival bo odprla dokumentarna predstava Babice/Bakice režiserke Tjaše Črnigoj, nato pa bodo sledile preostale (ko)produkcije Kulturno-umetniškega društva Transformator. Na ogled bo tudi fotografska razstava izbranih fotografij desetletja Ne-festivala pod okriljem multimedijske umetnice Urše Rahne.

 V Ljubljani so v okviru programa Zelene prestolnice Evrope julija 2016 uvedli sistem souporabe električnih vozil, tako imenovani “car sharing”, z namenom spodbujanja prijaznejše mobilnosti v mestu. Zdaj ga uporabljajo še na Letališču Ljubljana ter v Mariboru, Kranju, Novem mestu in Murski Soboti. Redni uporabniki lahko z najemom avtomobila le takrat, ko ga potrebujejo, prihranijo tudi med 200 in 400 evri na mesec, predvsem pa potujejo brez škodljivih izpustov in ne povzročajo hrupa.

Na voljo je več kot 400 električnih vozil petih različnih proizvajalcev, registriranih je že 25.000 uporabnikov, več kot polovica jih avtomobile uporablja vsak mesec. Sistem, ki ga je razvilo podjetje Avantcar, deluje preko mobilne aplikacije Avant2Go, s katero uporabnik avto preprosto rezervira (na eni od 140 lokacij po Sloveniji), odklene, zažene motor in storitev plača. Med vozili so tudi takšna, ki omogočajo nadpovprečen električni doseg z enim polnjenjem, celo do 300 kilometrov, tako da se lahko uporabnik odpravi tudi na daljši izlet.