Starizem je oblika diskriminacije, ki utemeljuje in vzdržuje neenakosti med družbenimi skupinami različnih starosti. Predvsem je problematično prepričanje, da so ljudje iste starosti homogena družbena skupina, zato jih ne presojajo na podlagi njihove individualne vrednosti, temveč na podlagi značilnosti skupine, ki ji pripadajo, meni sociolog Otto Gerdina.

Skrb za stare ljudi v zahodnih družbah je bila do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge (sočutni starizem). Danes pa je starost postala skoraj nekakšen neupravičen privilegij, češ da gre za razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine ljudi, ki s stroški pokojnin ter zdravstvene in socialne oskrbe močno bremenijo družbo. Takšna obravnava širi t. i. sovražni starizem, ki povzroča veliko škode.

Previdno pri dvigih gotovine v tujini

Pri dvigu gotovine na bankomatu v tujini vas lahko doletijo višji stroški, saj lastniki bankomatov zaračunavajo nadomestila v višini deset evrov ali več. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato svetujejo, da si vzamete čas, preudarno izberete bankomat in zbrano preberete vse, kar piše na zaslonu med postopkom dvigovanja. 

Denar dvigujte z debetno kartico, ne s kartico z odloženim plačilom (kreditno kartico). Pred odhodom v tujino preverite višino nadomestil svoje banke za dvige gotovine v tujini za različne tipe kartic. Izognite se bankomatom, ki zaračunavajo dodatno provizijo, kot so bankomati Euronet. V državah zunaj evroobmočja na bankomatu vedno izberite lokalno valuto brez konverzije oziroma s konverzijo po tečaju svoje banke – to velja tako za dvig na bankomatu kot pri plačilu na POS-terminalu, ko plačujete s kartico. Pri sebi imejte vedno nekaj gotovine – za prve nakupe, taksi in podobno.

Število okužb s covidom-19 se povečuje tako pri nas kot drugje po svetu in pričakovati je, da bo še naraščalo. A razmere niso dramatične, saj je pri okužbah z zdaj znanimi različicami virusa SARS-CoV-2 manj hujših potekov bolezni in smrti.

Predvsem pa jih bomo laže obvladovali tudi zato, ker smo v zadnjih dveh letih in pol pridobili »kapital imunosti«, ki je posledica cepljenja, prebolevnosti in hibridne imunosti. Obveznega cepljenja proti covidu-19 ne bo, prav tako vlada ne namerava uvajati množičnega testiranja oziroma pogoja PCT, računa pa na odgovorno vedenje državljank in državljanov. Tako bi lahko povzeli razpravo o aktualnih izzivih prihodnjega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni, ki je konec junija potekala na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

 Agencija za varnost prometa in policija danes začenjata drugo nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas varuje vas. Namenjena je opozarjanju na pomembnost uporabe varnostnega pasu vseh potnikov v avtomobilu in to na vsaki, tudi krajši poti. 

Akcija bo trajala do nedelje,  policisti jo bodo izvajali ob rednem delu, obenem bodo preverjali še uporabo naprav in opreme, ki ovirajo vidno ali slušno zaznavanje med vožnjo. V vsaki policijski upravi pa bodo izpeljali po en poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov.

Pod okriljem Planinske zveze Slovenije je registriranih 884 markacistov, ki na leto opravijo blizu 37 tisoč prostovoljnih ur. Imajo vedno več dela, saj se v gore podaja vedno več planincev, prav tako so pogostejše vremenske nevšečnosti.

Najstarejše planinske poti so uhodili pastirji, ki so gonili živino in drobnico na visokogorsko pašo. Želja po doživljanju narave je vzpodbudila nastanek planinskih poti, ki jih je bilo potrebno označiti. Že v prvem letu pa je slovenska planinska organizacija, predhodnica Planinske zveze Slovenije, označila 97 poti. Pred stotimi leti pa so na pobudo Alojza Knafelca, kartografa in načelnika markacijskega odseka SPD začeli uporabljati enotne markacije, ki jih uporabljamo še danes: to os bele pike, obdane z rdečim kolobarjem. Knafelčeva markacija je velika med 8 in 10 centimetri, razmerje med rdečim kolobarjem in belo piko je v prečnem prerezu 1:2:1.

 V poletni vročini pogosto uporabljamo klimatske naprave, če že ne v stanovanjih pa zagotovo v avtomobilih  Dobro pa je upoštevati nekatera priporočila, ki bodo preprečili, da bi zaradi hladnega zraka zboleli.

Izogibajmo se velikim temperaturnim šokom. Zato naj bo v stanovanju temperatura le od 5 do 7 stopinj nižja kot zunaj. Zaradi prehudih razlik se lahko namreč prehladimo ali dobimo  bolečine v sklepih, vnetje ušes in oči oziroma si poslabšamo morebitne kronične težave. Priporočljivo je, da klimatske naprave ne odpremo takoj na polno, temveč temperaturo v prostoru postopoma znižujemo – še posebej, če smo bili pred tem v zelo vročem okolju.

Za celotno Slovenijo je od danes razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, zato je prepovedano kurjenje in izvajanje aktivnosti, ki lahko povzročijo požar. 

Agencija za okolje opozarja, da so se sušne razmere v večjem delu države zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale. Najbolj sušno je v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo t. i. izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so t. i. izrazito sušne razmere, s tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že peti teden. Na vzhodu so razmere v površinskem sloju tal nekoliko boljše, zmerno sušne, v Pomurju, na Dolenjskem in Beli krajini pa so običajne razmere za ta čas v letu, navaja agencija za okolje.

 Občina Ankaran si prizadeva za trajnostno mobilnost in lažjo dostopnost kopalcev do plaž, zato tudi letos organizira brezplačni poletni avtobus. Do 1. septembra bo vozil od hrvatinskega križišča do Lazareta, od 8. zjutraj do 23. 30 ure, ustavil bo na kar 16 postajališčih. Urnik prevozov je objavljen na spletnih straneh www.visitankaran.si in www.obcina-ankaran.si ter na postajališčih. Poleg tega se lahko potniki brezplačno vodijo tudi z avtobusi redne linije Lazaret–Koper, in sicer med postajališči Lazaret meja in Hrvatini K.