Previdno pred spletnimi prevarami
MOJI PODATKI, MOJA STVAR
Ribarjenje podatkov (angl. phishing) je metoda socialnega inženiringa, s katero poskušajo spletni goljufi na zvit način izsiliti neko vaše dejanje.
Želijo, da na primer kliknete na povezavo v sporočilu, vnesete podatke ali odprete priponko, ki potem vodi v namestitev zlonamernih programov na vaš računalnik, izgubo podatkov, pridobitev uporabniških pooblastil ipd. Goljufi praviloma najprej postavijo lažno spletno stran, ki je zelo podobna pravi, nato pa od vas z lažnim elektronskim sporočilom poskušajo izvabiti bodisi obisk te strani bodisi kar takoj pridobiti vaše osebne podatke (uporabniška imena in gesla, številke kreditnih kartic, digitalna potrdila ipd.) z vašim odgovorom na to sporočilo.
-
Ko vožnja postane (pre)naporna
V januarski številki Vzajemnosti sem z zanimanjem prebral članek Jožice Hribar o stiskah, ki jih doživljajo starejši vozniki pri podaljšanju ali zavrnitvi vozniškega dovoljenja.
Vemo, da so starostniki precej samokritični do svojih sposobnosti, kadar so očitni deficiti na področju fiziologije in anatomije. Problem pa navadno nastane na duševnem področju, kjer se ljudje običajno nagibamo k precenjevanju svojih sposobnosti. Tu se pojavi svetla točka – zdravstveni pregled, kjer celoten tim ugotavlja objektiven nivo zmožnosti za varno vožnjo. Ta pregled je starejšim voznikom informacija, v kolikšni meri so njihove psihofizične zmožnosti za varno vožnjo upadle.
-
Za slovenske zmage
Ameriški obveščevalci so napovedali, da bo Rusija napadla Ukrajino še v času zimskih olimpijskih iger. To se ni zgodilo, morda tudi zato, ker se je njihovega odprtja udeležil ruski predsednik Putin. Toda v Peking se ni odpravil le z namenom spodbuditi ruske športnike, da osvojijo čim več medalj, več mu je bilo do srečanja s kitajskim voditeljem Xijem. Dogovorila sta se za poglobitev sodelovanja, pri čemer je za Kitajce najpomembnejša stabilna dobava ruskih energentov in strateških surovin. Oboje Kitajska potrebuje za nadaljevanje gospodarske rasti. Podrobnosti njunega dogovora niso znane, prav verjetno pa je, da sta se sporazumela tudi o vojaškem sodelovanju. Pri tem ni nepomembno, da sta obe državi v vojaškem pogledu velesili. Ne ena ne druga tudi ne skrivata, da ne pristajata le na vlogo opazovalke, ko gre za preurejanje razmer v svetu. Tako Rusi z vso odločnostjo nasprotujejo včlanitvi Ukrajine v Nato, Kitajci pa dosledno vztrajajo pri tem, da je Tajvan samo ena od njihovih provinc.
Lokalne akcijske skupine v skrbi za starejše
Pred kratkim so na različnih področjih življenja in v različnih občinah začele delovati tako imenovane lokalne akcijske skupine. Njihov namen je hitro in učinkovito povezati organizacije, zavode, podjetja, posameznike, pripeljati uporabne programe in informacije v lokalno skupnost in čim bolje uresničiti cilje posameznih programov. Lahko rečemo, da gre v veliki meri tudi za mrežo prostovoljstva s ciljem skupnega dobra. Kako so in kako še bodo tako imenovane akcije LAS pomagale starejšim osebam?
V lokalne akcijske skupine v skrbi za starejše, skupine LAS, se združujejo šole, podjetja, društva, zavodi, verske skupnosti, kulturniki, društva upokojencev, državne službe. Skupaj izvajajo projekte, ki bi v nekem okolju izboljšali kakovost življenja starejših in njihovih svojcev in jim omogočili, da čim dlje ostanejo v domačem okolju. Vsaka občina se tega loteva po svoje, ponekod se občine tudi povezujejo. Projekte delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.
-
Vlada napoveduje znižanje davkov, s čimer naj bi povečali konkurenčnost in pospešili razvoj. Kritiki so skeptični: pridobili bi predvsem najbogatejši, običajni ljudje pa bi bili zaradi krčenja javnih storitev precej na slabšem, država kot celota pa v hudih finančnih škripcih.
Prva impulzivna reakcija ob napovedi nižanja davkov je odobravanje. Le kdo ne vidi rad, da mu na računu ostane več? Toda nižanje davkov mora biti premišljeno in dobro uglašeno, sicer ne pomeni ničesar dobrega. Čeprav se je vlada odločila hkrati spremeniti več davkov, govori predvsem o eni spremembi – o postopnem zvišanju splošne davčne olajšave do leta 2025, s čimer naj bi se odmera dohodnine znižala, s tem pa povečale neto plače. Znižanja drugih davkov ne obeša na veliki zvon. Ali ga želi potisniti v ozadje, prikriti?
-
Vsak naj posadi eno medovito rastlino
Čebelarska zveza Slovenije marca začenja projekt Dan sajenja medovitih rastlin. Pri tem jim bodo pomagale srednje kmetijske šole in gozdarji, vabijo pa še posameznike, družine, društva, podjetja, šole, občine …, da 26. marca posadijo vsaj eno medovito rastlino in tako omogočijo pašo ter preživetje našim opraševalcem, hkrati pa omogočijo ohranitev narave za prihodnje rodove. Sadite lahko avtohtone sadike medovitih dreves (lipa, javor, kostanj, jabolko, hruška, češnja ...) in medovite rastline. Čebelarji želijo do leta 2030 v Sloveniji posaditi dva milijona medovitih rastlin v gozdovih, na vrtovih, v balkonskih koritih in tudi parkih ter drugih javnih površinah, pobudo pa razširjajo kar na ves svet, da bi se kar največ ljudi pridružilo njihovemu projektu.
Energetski dodatek do srede aprila
V februarski Vzajemnosti smo še ugibali o ukrepih za blaženje posledic povišanja cen ogrevanja, ki jih je vlada dolgo pripravljala. Zdaj je znano, da bo do srede aprila 710 tisoč prebivalcev dobilo na svoje račune enkratni solidarnostni energetski dodatek, gospodinjstva pa bodo tri mesece plačevala za približno tretjino nižje položnice za plačevanje stroškov ogrevanja.
Enkratni solidarnostni energetski dodatek v višini 150 evrov bo prejelo 465 tisoč upokojencev, ki so decembra prejeli pokojnino, nižjo od tisoč evrov. Prejelo ga bo tudi okoli 67 tisoč tistih, ki so bili decembra upravičeni do denarne socialne pomoči ali varnostnega dodatka oziroma do nadomestila za invalidnost; okoli 139 tisoč prejemnikov otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodninskega razreda, prav tako bo 150 evrov prejelo približno 26 tisoč prejemnikov dodatka za veliko družino in rejnikov. Družine, ki imajo štiri ali več otrok (teh je okoli šest tisoč), pa bodo prejele energetski dodatek v višini 200 evrov.
Pozivi k priznanju naglušnosti kot poklicne bolezni
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu skrbi za sluh poziva k priznanju naglušnosti kot poklicne bolezni. Ta namreč velja za najpogostejšo poklicno bolezen, najbolj pa so ji izpostavljeni tisti, ki delajo v glasnih delovnih okoljih. V zvezi opozarjajo tudi na pomen preventive in zaščite sluha.
Poklicna naglušnost pomeni, da ima nekdo zaznavno naglušnost, ki je zelo podobna starostni naglušnosti, vendar je vzrok za njen nastanek delo, ki ga je nekdo opravljal, je pojasnila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Delavci v industriji so dnevno izpostavljeni jakosti hrupa od 75 do 90 decibelov, kar presega dovoljeno jakost 70 decibelov, ki še ne prizadene sluha. Hrupnemu okolju so izpostavljeni tudi delavci v nočnih klubih in barih, glasbeniki pa tudi učitelji in vzgojitelji.
-
Slovenska karitas začenja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola. Poimenovali so jo Smej se, ker je smeh zdravilen in dobro deluje na telesno ter duševno zdravje, alkohol pa ima ravno nasproten učinek. Organizatorji tako že 17. leto zapored opozarjajo, da prekomerno uživanje alkohola povzroča veliko stisk zaradi skrhanih odnosov, nasilja, prometnih nesreč in bolezni. Zato vabijo k 40 dnevni odpovedi alkoholu v znamenje solidarnosti z vsem, ki zaradi njega trpijo.
Kot je na spletni novinarski konferenci povedal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, bo akcija potekala do 16. aprila, tradicionalno pa jo začenjajo na pepelnično sredo, ko se v Katoliški cerkvi začne 40-dnevni post pred veliko nočjo.
Rokodelska in fotografska razstava na ZDUS
V prostorih Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) na Kebetovi ulici v Ljubljani je na ogled rokodelska in fotografska razstava članov društev pod pokroviteljstvom Komisije za tehnično kulturo.
Na rokodelski razstavi, ki jo je pripravila Zdenka Bevc Škof, je razstavljeno 180 pirhov iz različnih materialov in z najrazličnejšimi postopki izdelave, ki jih je izbrala komisija natečaja. Sodeluje 78 avtorjev iz 26 društev upokojencev iz 12 pokrajinskih zvez.
Fotografsko razstavo Zimske radosti je pripravil Vili Šetar. Na natečaj je prispelo 38 fotografij 13 avtorjev, ocenjevalna komisija pa je izbrala 19 fotografij 10 avtorjev iz 10 društev upokojencev iz 7 pokrajinskih zvez. Tri najboljše fotografije so prispevale Marja Kraljič iz DU Kranj (Uživanje), Elica Pavlič iz DU Dolenjske Toplice (Skok) in Helena Murgelj iz DU Otočec (V družbi snežakov).
