Podjetje Hofer in Lions klub Ljubljana Trnovski zvon že deseto leto zapored organizirata akcijo zbiranja rabljenih očal. Navadna ali sončna korekcijska očala, ki jih ne potrebujete več, lahko med 16. aprilom in 14. majem prinesete v katerokoli od Hoferjevih trgovin. Odložite jih v posebne škatle, ki so pripravljene na zlagalnih policah. 

Po zaključku akcije bodo zbrana očala pregledali in poslali v francoski zbirni center Medico France. Tam jih bodo označili z optičnimi parametri, očistili in jih odposlali v manj razvite države, kjer bodo razveselila slabovidne posameznike.

 Med vsemi dobrotami, pod katerimi se v času velikonočnih praznikov šibijo mize, se marsikdo še posebej razveseli potice. Priprava dobre potice pa zahteva kar nekaj časa, spretnosti in ljubezni. Na sobotnem dogodku Mojster potice – Fala kraljice so številni ljubiteljski peki potice dokazali, da jim tega ne manjka. Pripravili so raznovrstne potice, med katerimi so bile klasične orehove, pa tudi  korenčkova, luštrekova, jabolčna, kokosova, pehtranova potica ter potica z ocvirki in porom.

  Jutri bo pod okriljem Slovenske filantropije po vsej Sloveniji potekala že 13. vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe. Tokrat nosi naslov  Soustvarjajmo skupnost in nagovarja družine, društva, vrtce in  šole, poslovne in prijateljske družbe ter posameznice in posameznike, da vsaj en dan nekaj prostega časa in energije namenite dobrim delom, ki omogočajo socialno vključenost vseh posameznikov v skupnosti in prispevajo k pozitivnim in trajnostnim spremembam. 

V več kot 86 krajih bo potekalo 194 prostovoljskih aktivnosti, katerih rdeča nit bo soustvarjanje skupnosti. Med drugim bodo potekale čistilne ali olepševalne akcije, izmenjave oblačil, igrač ali rastlin, zbiralne akcije ter najrazličnejša medgeneracijska druženja - teh bo pravzaprav največ. Dejavnih bo več kot 500 organizacij in 5000 prostovoljcev. 

 V Rdeči dvorani v Velenju bo jutri, 9. aprila, ob 17. uri dobrodelni koncert posvečen 100. obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha.

Nastopili bodo  številni pevski zbori: Mešani mladinski pevski zbor 1. gimnazije v Celju (»Kajuhove gimnazije«), Glasbena šola Frana Koruna - Koželjskega Velenje, Mladinski pihalni orkester oddelka Šoštanj, Otroški in mladinski pevski zbor, Otroški pevski zbor Vrtca Šoštanj, Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, Pihalni orkester Zarja Šoštanj, Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj,  harmonikar Zmago Štih ter Peter Lovšin in Španski borci.

Novi koronavirus nas je zadel tja, kjer smo najbolj ranljivi. Razmaknil je zastore, za katerimi smo skrivali naše zavedanje, da je življenje negotovo, da medicina številnih bolezni ne zna pozdraviti in da nismo nesmrtni. Začeli smo se zavedati, da bomo enkrat vsi umrli. To je citat iz ene od kolumn, ki jih v časopisu Dnevnik objavlja Matjaž Figelj, dr. med., subspecialist in magister paliativne medicine. S svojimi nekonvencionalnimi pogledi je dodobra razburkal zdravniško srenjo, širši družbi, ki noče videti staranja in se noče ukvarjati z umiranjem, pa je nastavil ogledalo. Izkušnje je nabiral kot vodja oddelka za paliativno oskrbo v novogoriški bolnišnici, o paliativni oskrbi je predaval študentom ljubljanske medicinske fakultete, specializantom družinske medicine ter zaposlenim v zdravstvenih domovih in domovih za starejše. Pogovarjala sva se v enem izmed domov starejših v Ljubljani, kjer je imel pred tem družinske sestanke.

»Internet je poligon, kjer do vas pridejo tudi goljufi z drugih koncev sveta. Prej tega ni bilo, zdaj smo globalna vas,« pravi Tadej Hren, strokovnjak za informacijsko varnost z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda ARNES (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije). »Nepridipravi nikoli ne počivajo in s pridom izkoriščajo nekatere človeške lastnosti. Niso samo tehnično podkovani, ampak tudi dobri psihologi.«

Mnogi uporabniki digitalnih omrežij jih na srečo nikoli ne bodo spoznali, manj previdni pa so že bili njihov plen... in ostali s strtim srcem ter brez denarja. » Elektronska pošta je še zmeraj najpogostejši vektor zlorabe, veliko je novih goljufij in tudi 'zimzelenih' prevar,« pove sogovornik ter poudari, da bi nam en sam klic na pomoč preprečil poznejša neprijetna presenečenja. »Marsikdo mi potem reče, saj se mi je zdelo čudno, a si nisem upal vprašati, da ne bi deloval neumen.