Dostojna starost mora postati temeljna pravica
Današnja generacija starejših ljudi je zgradila našo domovino. S svojim delom, znanjem in izkušnjami so prispevali k razvoju in napredku celotne skupnosti, zato si zaslužijo dostojno starost, ki ni odvisna od dobre volje vsakokratne politične oblasti. »Dostojna starost mora postati temeljna pravica tudi v praksi. Pri nas ne bi smeli živeti osamljeni, celo sestradani ter od vseh zapuščeni starejši ljudje,« je brez dlake na jeziku začel Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije.
V domu v Ulmu je življenje lepo
Čeprav sem dom starejših v Ulmu obiskala prve dni letošnjega julija, ko pri nas o novi, sicer bolj blagi različici covida še nismo veliko govorili, so me, preden sem lahko vstopila, testirali. V notranjih prostorih doma sem morala nositi masko, čeprav sem bila negativna; zunaj pa sem jo lahko snela. Zaščitne maske so bile tedaj obvezne tudi v javnem prometu in priporočljive v javnih zaprtih prostorih. Izvedela sem tudi, da se morajo vsi zaposleni v nemških domovih starejših testirati dvakrat tedensko, tisti, ki niso cepljeni, pa vsak dan. Zato zaposleni praktično ne morejo okužiti stanovalcev.
-
MOJ POGLED
Piše: Vlasta Nussdorfer
Ko zboli duša, začne počasi usihati tudi vse bolj šibko telo. Anonimus
Pred leti sem kot varuhinja človekovih pravic z ekipo sodelavk in sodelavcev gostovala v eni izmed občin, to se je sicer dogajalo vsak mesec, a prav te se še posebej spominjam. Na pogovor je prišla gospa, ki je v žalosti, celo joku, pripovedovala o težki situaciji. V skupni večstanovanjski hiši je namreč živel daljni sorodnik, duševni bolnik, ki ni jemal zdravil in celo odklanjal vsako zdravniško pomoč. Bali so se ga od blizu in daleč. Ko je hodil po cesti, so se ljudje dobesedno skrivali v svojih hišah in ga opazovali le skozi zastrta okna. Pogovarjali smo se z delavcem centra za socialno delo in celo županom ter iskali primerno rešitev. Gospoda so po hudem konfliktu z uradnimi osebami odpeljali na zdravljenje. Prisilno. Gospa me je klicala in se zahvalila. Končno so s sosedi vred zaživeli v miru.
-
Dragi bralci, če se še niste odločili, je zdaj zadnji čas. Čez en mesec se vidimo v Zadru, kjer bo od nedelje, 2. oktobra, do srede, 5. oktobra, potekalo 16. srečanje bralcev Vzajemnosti. Tokrat bomo spoznavali severno Dalmacijo.
Na pot bomo šli v nedeljo zjutraj iz različnih krajev Slovenije. Najprej si bomo ogledali Zadar, potem se bomo zapeljali do hotela Pinija v kraju Petrčane pri Zadru, kjer bodo domačini pripravili kulturni program in pijačo dobrodošlice.
Drugi in tretji dan bomo imeli predavanja in izlete. Vrtnar Davor Špehar bo svetoval, kako si naredimo ekološki vrt, mlada zdravnika Cene Jerele in Anej Kokovnik pa, kako okrepiti imunski sistem. Zjutraj bomo telovadili s Savino Vybihal, zvečer pa se bomo poveselili tudi v družbi priljubljenega pevca Davorja Radolfija.
-
Za slovenske zmage
Po drugi svetovni vojni so se zmagovalci dogovorili, da se nikoli več ne smejo zgoditi takšne grozote, kakršne je doživel svet. In so ustanovili Organizacijo združenih narodov (OZN), katere poglavitna skrb je ohraniti varnost in mir po svetu. Toda zelo kmalu se je svetovni mir znašel pred novo grožnjo. Izbruhnila je vojna v Koreji (1950–1953), ki je bila v bistvu vojna med komunistično Sovjetsko zvezo in Kitajsko na eni in ZDA na drugi strani. Kljub vsem ideološkim razlikam je vendarle prevladal razum in članice OZN so na izrednem zasedanju večinsko sprejele resolucijo, ki je po treh letih spopadov vendarle omogočila premirje. To traja še danes.
Kap zadene možgane kot strela z jasnega
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Malo stvari postavi življenje v družini tako na glavo kot takrat, ko starejšega člana zadene kap. Do danes je stara mama skrbela zase in priskočila na pomoč mladi družini pri gospodinjstvu in varstvu otrok. Ob možganski kapi je ostala živa, toda ne zna več govoriti, hoditi, jesti, se obleči … Poleg zdravniške pomoči potrebuje stalno oskrbo kot majhen otrok. Družina se v trenutku znajde pred najtežjimi nalogami. Možnosti, da bo spet govorila, hodila, jedla, skrbela zase in pomagala drugim, so lahko zelo dobre, potrebna pa je dolgotrajna in skrbna rehabilitacija. In ... treba je vsaj malo poznati delovanje možganov.
-
Zavajajoče reklame
Reklame srečujemo praktično na vsakem koraku in mnoge od njih pritegnejo našo pozornost – kar je seveda tudi namen oglaševalcev. V tem niti ni nič spornega. Težava nastane, ko so reklame zavajajoče in obljubljajo neuresničljivo z lažnimi navedbami, ki hitro zapeljejo potrošnika v nakup, po katerem običajno sledi razočaranje. Obstoječa zakonodaja je sicer lepo napisana in teoretično omogoča marsikaj, vendar pa je v praksi skorajda nemogoče dokazati, uveljaviti in izterjati nastalo škodo, kar vsi ti lažnivi oglaševalci še kako dobro vedo. To sem tudi sam dodobra izkusil.
-
Povezovanje kulture branja in gibanja
Rdeča nit letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja, ki je eden večjih dogodkov za dvig bralne kulture in bralne pismenosti prebivalcev in bo potekal od 8. septembra do 9. oktobra, je spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Med številnimi dogodki, ki jih pripravljajo knjižnice, šole, razna društva, domovi starejših občanov in druge ustanove, bodo branja v naravi, literarne ekskurzije oziroma vodenja ter tematske in pravljične poti, na katerih bodo udeleženci spoznavali rojstne hiše in obeležja avtorjev, obiskovanje knjigobežnic in vzpostavljanje novih ter oblike povezovanja med branjem in različnimi športnimi dejavnostmi. Podrobnosti najdete na spletni strani: https://nmsb.pismen.si/dogodki/.
Na festivalu tudi o digitalizaciji
Od 27. do 29. septembra se bo odvijal Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). V Cankarjevem domu v Ljubljani bo ta največji dogodek za starejše v Evropi že enaindvajsetič zapovrstjo gradil most med generacijami.
Slavnostno odprtje festivala organizatorji pripravljajo v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, prireditev bodo obiskale tudi delegacije predstavnikov upokojenskih organizacij iz devetih držav.
Rdeča nit letošnjega strokovnega programa bo digitalizacija za vse generacije. O digitalizaciji družbe in države bo govora tudi na eni od osmih okroglih miz v sklopu strokovnega programa. Strokovne razprave bodo potekale še o drugih aktualnih temah, na primer o bivalnih pogojih in celostni oskrbi starejših, dvajsetletnici madridskega akcijskega načrta o staranju ter o gerontologiji in geriatriji, dolgoživosti in jeziku kot orodju za vključenost in krepitev moči. Spoznali boste lahko pestre dejavnosti dnevnih centrov aktivnosti Mestne zveze upokojencev Ljubljana OPZDU, ki je poleg podjetja Proevent soorganizatorica festivala.
Srečanje nekdanjih internirank in internirancev
Verz iz ene najlepših Kajuhovih pesmi Za mir bom govoril je geslo 61. srečanja nekdanjih internirank in internirancev, ki se bo odvilo v nedeljo, 4. septembra 2022 v Portorožu.
Tovariško druženje internirank, ki so del svoje mladosti preživele kot »brezimne« številke v taborišču Ravensbrück in Auschwitz, je z leti preraslo v protivojno manifestacijo številnih žrtev vojnega nasilja. Vsako leto se jim pridružijo še politične zapornice in zaporniki nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnanci, ukradeni otroci ter seveda njihovi svojci in prijatelji.
