V ljubljanskem zavetišču za živali letos obeležujejo 20 let delovanja in ob tej priložnosti, v nedeljo, 3. aprila, pripravljajo dan odprtih vrat. Vabijo obiskovalce vseh starosti, da jih na Gmajnicah obiščejo med 10. in 18. uro. Spoznali bodo živali, predvsem pa delo oskrbnikov v zavetišču, ki izgubljenim živalim pomeni rešitev v iskanju poti domov, zapuščenim pa daje novo priložnost za lepo življenje.

Poleg vodenih ogledov zavetišča pripravljajo za obiskovalce poseben izziv - lov na zaklad. Zlasti mlajši bodo s pomočjo dijakov BIC (Biotehniški izobraževalni center Ljubljana) v delavnicah izdelovali podobe živali, spoznavali program veterinarski tehnik, šolo in spoznali odgovorno skrbništvo drugih hišnih živali. Na delavnici Oskrbnik mačk bodo spoznali skrivnosti oskrbe mačk in  uredili sobico za mačko. Na delavnici Oskrbnik psov bodo predstavili delo oskrbnika psov in obiskovalcem ponudili možnost, da opremijo bivalni prostor psa. Na delavnici Postani veterinar bodo poslušali utripanje srca, pogledali skozi mikroskop v svet majcenih živalic … Med 14. in 15. uro pa bodo prostovoljni sprehajalci zavetišča predstavili pse, ki živijo v zavetišču.

Na Fakulteti za šport v Ljubljani  ter v nekaterih drugih krajih bodo v četrtek, 31. marca, izvedli brezplačne meritve telesnih zmogljivosti odraslih. Posebej bodo potekale meritve SLOfit senior, namenjene starejšim od 65 let in  posebej SLOfit odrasli, za mlajše odrasle (do 30 let in od 30 do 65 let).

Čeprav na fakulteti za šport opozarjajo, da sta gibanje in zdrav življenjsko slog nujna v vseh starostnih obdobjih, pogosto zaznavajo upad telesne zmogljivosti že pri odraslih nad 50. letom. Prepričani so, da ne gre za posledice bioloških procesov, ampak se ljudje v teh letih pogosteje »zasedijo«, iz različnih vzrokov niso več toliko telesno dejavni ali pa se omejijo le na sprehode. S tokratnimi meritvami želijo ugotoviti, kakšne so razlike med starostnimi skupinami in spoloma ter v katerih obdobjih prihaja do najhitrejšega upada telesne zmogljivosti.

 Na rojstni dan Rudolf Maistra, 29. marca, bo v Maistrovi rojstni hiši na Šutni v Kamniku dan odprtih vrat. Med 10. in 18. uro is lahko obiskovalci ogledajo stalno razstavo Rudolf Maister – domoljub, general, kulturnik, pesnik, bibliofil. Med drugim so na ogled videi, intervjuji s potomci Maistrovih borcev, filmi o prvi vojni, o Maistru kulturniku in pesniku, posnetek igre Plebiscit, dr. Izidorja Cankarja, ki smo jo leta 2020, prvič po sto letih in prvič na Slovenskem, igrali na župnijskem vrtu ob Maistrovi hiši, in še kaj. Otroci pa lahko tega velikega Slovenca spoznavajo s  pomočjo različnih iger, kot so spomin, sestavljanka, kviz, pa tudi s poslušanjem zgodb, prebiranjem slikanic …

Medovite rastline so izjemnega pomena za našo prihodnost, saj bo brez opraševalcev pridelava hrane še bolj otežena. Kar 70 odstotkov pridelane hrane na svetu je namreč odvisne od opraševalcev. Zato  Čebelarska zveza Slovenije ob Dnevu sajenja medovitih rastlin vse prebivalce vabi, da 26. marca posadimo vsaj eno medovito rastlino in tako omogočimo pašo ter preživetje našim opraševalcem, hkrati pa omogočijo ohranitev narave za prihodnje rodove.

Sadimo lahko avtohtone sadike medovitih dreves (lipa, kostanj, jabolko, hruška, češnja ...), čebele imajo rade tudi vrbe, beli javor, ostrolistni javor, maklen, jesen, jerebiko, brek, divjo češnjo, in različne medovite rastline. Čebelarji priporočajo cvetje, ki ga lahko gojimo tudi na balkonu, na primer: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, okrasna facelija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, mehiška cinija, boreč, zlati šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, kozmeja, pa tudi 
dišavnice, kot so razne mete, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušic, bazilika ...

Izplačilo solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izplačal 12. aprila.

Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih  cen energentov med drugim predvideva izplačilo solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine do 15. aprila, in sicer osebam, ki so opredeljene kot upravičenci do solidarnostnega dodatka iz Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19, katerih prejemek je decembra 2021 znašal 1.000 evrov ali manj.

 Svetovni teden denarja (Global Money Week) je globalna kampanja za ozaveščanje pomembnosti finančnega znanja. V tednu od 21. do 27. marca bodo v Bankariumu, Muzeju bančništva Slovenije, pripravili brezplačne delavnice. Z njimi želijo zlasti mlade spodbuditi, da pridobivajo znanje, veščine, stališča in vedenja, ki so potrebni za sprejemanje zdravih finančnih odločitev. Usposobljeni vodniki bodo dvakrat na dan, ob 10. in 13. uri, za finančno znanje skrbeli z brezplačnim programom Prvi finančni koraki, namenjen šolam. 

 Na svetovni dan poezije, 21. marca, bo v prestolnici prvič potekal Ljubljanski pesniški maraton. Vabljeni vsi, ki želite brati svojo poezijo ali pesmi najljubšega avtorja.

Že doslej so na ta dan na različnih lokacijah po Ljubljani posamezniki brali poezijo, letos pa se dogodki prvič združujejo v pesniški maraton. Program se bo ob 9. uri pričel na Vodnikovi domačiji v Šiški, skozi dan pa se bodo ljubitelji poezije premikali (približno dve uri in pol branja bo na vsakem mestu): ob 12h bo branje poezije na AKC Metelkova v Klubu Channel Zero, ob 15. uri v Škucu na Starem trgu, ob 18h v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna na Cankarjevi 5, od 21. do 23.30 ure pa se bo dogodek zaključil v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici.

 Zdravniška zbornica Slovenije bo ob 20. marcu, svetovnem dnevu ustnega zdravja, prebivalcem in prebivalkam razdelila 36 tisoč zgibank z napotki o tem, kako poskrbeti za ustno zdravje. Zgibanke so oblikovane za pet različnih starostnih obdobij: predšolske otroke, šolarje, mladostnike, zrelo generacijo, starostnike in slepe ter slabovidne. Na ta način želijo zobozdravniki in zobozdravnice povabiti vse k odgovorni skrbi za ustno zdravje vsakega od nas.

Kot je povedal Matej Praprotnik, dr. dent. med., vodja delovne skupine Ustno zdravje pri Odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, moramo biti do ustnega zdravja v prvi vrsti odgovorni sami, tako da redno in pravočasno obiščemo zobozdravnika. Strokovnjaki pa pacientom stojijo ob strani in pomagajo, da obdržijo zdravje skozi vsa življenjska obdobja.

Da bi opozorili na to, kako pomembno je zgodnje odkrivanje kognitivnih sprememb za blaženje težav z demenco, podjetje BrainTrip s partnerji začenja neprofitni projekt POMNI. Poleg osveščanja pripravljajo tudi pilotni projekt testiranja za zgodnje odkrivanje demence.

Približno 500 prostovoljcem, starejšim od 60. let po vsej Sloveniji, bodo na individualnih srečanjih preverili umske sposobnosti (spomin, koncentracijo, govorne veščine, sposobnost načrtovanja in podobno). Reševali bodo določene miselne naloge na petih že uveljavljenih psiholoških i. vedenjskih vprašalnikih za zgodnjo zaznavo demence. Poleg tega jim bodo merili električno aktivnost možganov s t. i. BrainTripovim Demenčnim Indeksom (BDI). Ta je plod slovenskih raziskav in je že dobila mednarodni certifikat, da jo lahko uporabljajo kot medicinsko napravo. Meritev BDI je kratka in neboleča, doslej so jo že preizkusili na več kot 200 prostovoljcih iz različnih domov za starejše.

 S predavanjem o odnosu med telesom in duševnostjo s stališča filozofov in znanstvenikov se popoldne začenja Teden možganov.  Letos poteka pod naslovom Utelešeni, osrednja tema je namenjena vprašanju, na kakšne načine se naši miselni procesi prepletajo s telesnimi.

Kot so zapisali v društvu za nevroznanost SiNAPSA, bodo strokovnjaki z različnih področij razmišljali o vprašanjih, kakšno vlogo ima telo pri procesih, za katere bi na prvi pogled rekli, da so zgolj psihološki, ter kako naša duševnost vpliva na naše občutke utelešenosti. Med drugim bodo spregovorili o tem, kako gibanje, meditacija, molitev, mikroorganizmi ali motnje vplivajo na avtonomno živčevje. Izvedeli bomo, kako lahko s pomočjo športa in telesno usmerjenih intervencij vplivamo na naše razpoloženje ter kako si lahko s prakso čuječnosti pomagamo pri psihosomatskih oziroma s stresom pogojenih telesnih težavah.