Invalidi za vključujočo družbo
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije želi ob današnjem mednarodnem dnevu invalidov družbo spodbuditi k boljšemu razumevanju vprašanj, povezanih z invalidi, z njihovimi temeljnimi pravicami in vključevanjem v družbo. Pri tem poudarjajo pomen polne vključenosti invalidov kot enakopravnih in enakovrednih članov.
Sodobno invalidsko varstvo ni več varstvo v običajnem smislu besede, saj invalidi niso več predmet skrbi in oskrbe, ampak gre za model, ki je usmerjen v posameznika in temelji na človekovih pravicah in enakih možnostih. V tem pogledu smo tudi v Sloveniji dosegli nesporne uspehe, je v poslanici ob svetovnem dnevu zapisal predsednik sveta Borut Sever.
-
Upokojena zdravnica, publicistka in predavateljica Metka Klevišar velja za gospo, ki pozorno posluša življenje. In ker zna dobro poslušati, zna tudi dobro pripovedovati, zato so njene knjige, časopisne kolumne in objave na družbenih omrežjih zelo brane. Njeni zapisi nas spodbujajo, da na vsakdanjik – z vsemi njegovimi tegobami vred – pogledamo z druge strani. Prepričana je, da je vsak naš dan dragocen in se ga moramo veseliti. Zato predlaga: ne odlagajmo življenja na jutri. Vsak dan uresničimo tisto, kar se nam zdi v tistem trenutku pomembno, preberimo kaj, pokličimo koga, razmislimo o čem. Predvsem pa se potrudimo videti tisto, kar je lepo.
-
Pisma bralcev
Zunaj je turoben jesenski dan, ki kar traja in traja. Ni sonca, počutimo se depresivno in nerazpoloženo. In moram spet nekaj napisati, ker me žre, da se nikakor ne moremo izvleči iz te krize in situacije, kamor smo padli s korono. Ljudje se zapirajo v stanovanja, otroci životarijo med domom in šolo in bolnišnice so polne. Ali res ne moremo stopiti skupaj, le dva milijona nas je, da bi vsi stali v isti vrsti in si priborili spet zdrave, sončne dni brez bolezni? Težko bo, ker se tudi preostali svet bori na tej fronti.
-
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Zakon o dolgotrajni oskrbi je v parlamentarni razpravi. Po dveh desetletjih neizpolnjenih političnih obljub kaže, da bomo tudi Slovenci dobili ta steber socialne varnosti. Slovenski predlog zakona eni hvalijo, drugi mu nasprotujejo, marsikateri pa odrivajo pod preprogo vsako misel o svoji onemoglosti ter osebnem razvoju in sožitju ob njej. Šibke točke v sedanjem predlogu zakona me zelo bolijo, zlasti dve, tri. Toda ob dejstvu, da idealnega zakona ni, se ga veselim. Ob tem mislim, da bomo lahko z njim v Sloveniji naredili korak naprej za svojo humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo.
Kako do svojih osebnih podatkov
Moji podatki, moja stvar
Osebni podatki niso le osebno ime, naslov, EMŠO, davčna številka in podobno, temveč tudi zdravstveni podatki, premoženjski podatki, zapisi o lastnostih in ravnanjih, fotografije in videoposnetki, podatki o pogovorih in še mnogi drugi.
Ali se lahko seznanimo z osebnimi podatki, ki jih ima nekdo o nas?
Splošna uredba (EU) o varstvu podatkov nam omogoča tudi dostop do osebnih podatkov, ki jih vodijo različni upravljavci – to so na primer banke, zavarovalnice, ponudniki elektronskih komunikacij, trgovska podjetja, država (na primer upravne enote in policija), javni zavodi (na primer ZPIZ in ZZZS) in zdravstvene institucije.
-
Obstajajo ljudje, ki imajo malo in vse razdajo. To so tisti, ki verujejo v življenje in njegovo obilje, zato njih bisage niso nikdar prazne. Kahlil Gibran
Zame je december med najlepšimi meseci leta. Čeprav imam rada tudi pozno pomlad, pisano poletno cvetje, sonce in vse, kar spada poleg, je december naravnost pravljičen. Zakaj? Ker postajamo sočutnejši, pogosteje razmišljamo o drugih, ne toliko samo o sebi, izražamo lepe misli in pošiljamo prijazna voščila. Žal danes običajno kar elektronsko.
-
Tretji december je praznik slovenske kulture, ko galerije, muzeji, knjižnice, gledališke hiše in druge kulturne ustanove na široko odprejo vrata obiskovalcev in zanje pripravijo vodene oglede ter druge dogodke. No, letos seveda z omejitvami, ki jih zahtevajo epidemiološke razmere.
Podrobne informacije, kje in kaj se bo jutri dogajalo v kulturnih hramih, najdete na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine: https://www.zvkds.si/sl/elkd/elkd-prireditve.
-
Razgibavanje v dobri družbi
Ne glede na mraz, sneg ali dež ljudje, oblečeni v oranžno, telovadijo vsako jutro ob 7.30. To so člani Društva Šola zdravja, ki redno telovadijo ob vsakem vremenu zunaj na prostem, tudi na snežnih površinah (dokaz je fotografija ene od domžalskih skupin). Več kot 5600 jih je že, skupine delujejo v 89 občinah. Telovadijo po metodi »1000 gibov« in s preprostimi vajami, primernimi za vsakogar, v pol ure razgibajo vse telo. Pridružite se jim še vi. Razgibali se boste, družili z novimi prijatelji (seveda po predpisanih ukrepih) in še znižali si boste račun za ogrevanje, saj udeležencev tudi doma ne zebe, ker so začeli dan z razgibavanjem, pravijo v Šoli zdravja. Če v vašem kraju skupine »oranževcev« še ni, pa bi jo želeli imeti, pokličite društvo na tel. št.: 059 932 066 ali pišite na e-naslov: info@solazdravja.si.
-
Za slovenske zmage
Organizatorji podnebne konference v Glasgowu na Škotskem pravijo, da je bilo to srečanje uspešno. No, drugače gledajo nanj podnebni strokovnjaki, ki ugotavljajo, da države niso sprejele zavezujočih sklepov, ki bi zagotovili ustavitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje do leta 2030. To bi bilo mogoče doseči, če bi se države zavezale, da bodo korenito zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. Za tak zasuk bi morale drastično zmanjšati uporabo fosilnih goriv, predvsem premoga in nafte. To pomeni, da bi bilo treba doseči dogovor o povsem drugačnem načrtu gospodarskega razvoja, kar pa je glede na interese najmočnejših držav dejansko nemogoče doseči. Že to, da predsednika Rusije in Kitajske sploh nista prišla v Glasgow, je dovolj povedno znamenje.
Z medgeneracijsko solidarnostjo nad predsodke
Starizem, kot z eno besedo imenujemo predsodke, stereotipe, zapostavljanje in diskriminiranje v zvezi s starostjo, je nesprejemljiv, saj je škodljiv tako za posameznike kot družbo v celoti. Pri iskanju rešitev se moramo osredotočiti na vseživljenjski vidik, ki nam pomaga razumeti, da se človek stara že od rojstva, torej ne šele v poznejših letih. Eno najboljših orodij za preseganje stereotipov o staranju pa je medgeneracijska solidarnost.
To je ključno sporočilo mednarodne konference Človekove pravice za vse starosti – Spodbujanje vseživljenjskega vidika in medgeneracijskega sodelovanja za spoprijemanje s starizmom. V sklopu slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije jo je v sodelovanju z organizacijo AGE Platform Europe in Zvezo društev upokojencev Slovenije pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Čeprav je bilo v zadnjih letih sprejetih kar nekaj dokumentov o pomenu aktivnega in zdravega staranja ter človekovih pravic v starosti, od poročila ZN o starizmu, Zelene knjige o staranju Evropske komisije do Deklaracije o staranju, ki jo je podpisal predsedujoči trio EU (Portugalska, Nemčija in Slovenija), ostaja dejstvo, da je starizem razširjen v institucijah, politikah in celo zakonodajah po vsem svetu ter ima resne posledice na kakovostno življenje in preživljanje starosti.
