Upokojenci bodo danes prejeli zadnje pokojnine v letošnjem letu. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) tako ohranjajo dolgoletno prakso, da v decembru zaradi praznikov ne čakajo z izplačilom na zadnji delovni dan v mesecu.

Novi protikoronski zakon, ki ga je v ponedeljek sprejel državni zbor, prinaša izplačilo novih enkratnih solidarnostnih dodatkov. Upokojenci s pokojninami do 732 evrov bodo dodatek prejeli v treh različnih višinah - 130 evrov, 230 evrov ter 300 evrov. Na Zpizu so za STA povedali, da bodo ta solidarnostni dodatek izplačali sredi januarja. V februarju pa je predvidena redna uskladitev pokojnin, po oceni Zpiza naj bi znašala štiri odstotke, izplačan pa bo tudi poračun za januar. V ta namen bo treba na letni ravni zagotoviti približno 236 milijonov evrov.

 Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači vročil odlikovanja kardinalu Francu Rodetu, škofu Gezi Filu in muftiju Nedžadu Grabusu. Odlikovanci so ob tem poudarili pomen strpnosti, medsebojnega sodelovanja in skupnega sobivanja pripadnikov različnih verskih skupnosti v Evropi in Sloveniji.

 Kardinal Rimskokatoliške cerkve Franc Rode je prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga. Rode je dejal, da odlikovanje doživlja kot objem domovine, kot prijazno roko, ki mu jo podaja Slovenija, kot čast in priznanje te mlade države. "Slovenija ima vse možnosti, da raste, da se utemelji v solidarnosti in v povezanosti vseh, da raste v demokratičnem duhu, v spoštovanju različnosti, da se med seboj malo manj kregamo in malo manj napadamo in da ustvarimo ozračje, ki bo sproščeno in res bratsko," je še poudaril kardinal.

 Po zakonu o himni RS se kot slovenska himna poje sedma kitica Prešernove Zdravljice na sopransko melodijo zborovske skladbe Stanka Premrla. Uglasbil jo je leta 1905. 

Ob 31. obletnici plebiscita, na katerem so državljani sprejeli odločitev, da Republika Slovenija postane samostojna država, je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) izdal poseben ponatis Zdravljice. Namenjen je različnim pevskim zasedbam, saj vsebuje notne zapise za enoglasno petje s klavirjem, enoglasno petje z oznakami akordov, mladinski, dekliški oziroma ženski zbor, moški zbor in mešani zbor, za katerega je bila napisana izvirna Premrlova skladba. 

 Za mnoge je praznični čas zaradi osamljenosti in različnih stisk izjemno težek. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem svetujejo pogovor z družinskim članom ali prijateljem, lahko pa tudi s svetovalci po telefonu, ki so usposobljeni za nudenje pomoči.

Zlasti občutki osamljenosti so eden izmed razlogov, zaradi katerega si v prazničnem času ob koncu leta mnogi želijo, da bi se kar najhitreje prebili skozi to obdobje. Osamljenost ne pomeni, da so drugi ljudje fizično odsotni, ampak pomeni odsotnost globljih in trajnejših socialnih stikov z drugimi ljudmi. Osamljenost lahko občutimo kot utrujenost, tesnobnost, napetost, izoliranost, otožnost, frustriranost, pomanjkanje volje, slabšo samopodobo. V času pandemije še dodatno občutimo določene izgube na področju zdravja, zaposlitvene in finančne varnosti, prisotni so občutki izgube nekdanje normalnosti. 

 Privoščite si kratek oddih od prazničnega vrveža in se prepustite tišini noči v vselej prelepo okrašenem kraškem podzemlju. V Županovi jami sij svetilk ustvari prav posebno vzdušje - tisočeri drobni kristalčki na mogočnih kapniških oblikah zažarijo kot drobne iskrice. 

V prazničnem času, med 25. decembrom 2021 in 2. januarjem 2022 bodo ogledi jame vsak dan ob 15. uri, za manjše skupine pa tudi po dogovoru.

Svetilko lahko prinesete s seboj ali pa si jo izposodite pred vstopom v jamo. Ne pozabite pa na topla oblačila in zimsko obutev. Za obiskovalce je potreben pogoj PCT in nošenje zaščitne maske. Več informacij: www.zupanovajama.si in 041 407 705.

V Selščku nad Cerknico, rojstnem kraju slikarja Maksima Gasparija, so za cerkvijo postavili Gasparijeve slovenske narodne jaslice v naravni velikosti. Ogledate si jih lahko do 9. januarja 2022 med 17. in 20. uro. Za vodeni ogled prej pokličite na tel. št.: 031 204 460.

Do 2. januarja 2022 si lahko ogledate razstavo jaslic v Gradežu pri Turjaku, kjer imajo običajno preko 300 razstavljenih jaslic po hišah, kapelicah, kleteh, kaščah in na prostem. Vodeni ogledi potekajo vsako nedeljo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da smo v času božično-novoletnih praznikov pri mizi čim bolj zmerni. Pozabiti ne smemo niti na telesno aktivnost, ki skupaj z uravnoteženo prehrano krepi naš imunski sistem.

Čeprav tradicionalnim prazničnim jedem težko spreminjamo recepture, jih vseeno lahko pripravimo tako, da bodo nekoliko bolj zdrave. Zlasti bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Uživajmo zmerne količine mesa in mesnih izdelkov, ki naj bodo manj mastni, vidno maščobo pa odstranimo. Namesto mesa pogosteje izberimo ribe, ki so bogate z maščobnimi kislinami omega-3 in vitaminom D, svetujejo strokovnjaki NIJZ.

Nesnovna kulturna dediščina, ki jih skupnosti in včasih posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, je najmlajša od kategorij kulturne dediščine. V registru je trenutno sto enot,  zadnje, decembra letos vpisane so jasličarstvo, peka potic in babištvo.

Jasličarstvo je dejavnost, povezana z izdelovanjem in postavljanjem jaslic v predbožičnem času. Pri nas ima dolgo tradicijo. Jaslice so največkrat tridimenzionalna, večinoma miniaturna upodobitev Kristusovega rojstva ter poklona pastirjev in Svetih treh kraljev. Prve dokumentirane jaslice so postavili leta 1641 v cerkvi v Gornjem Gradu. V preteklosti so bile v cerkvah razširjene predvsem odrske jaslice s poslikanimi, iz desk izžaganimi figurami, in omarične jaslice. V 18. stoletju so bile znane omarične jaslice klaris iz Velesovega.

 Krvodajalci z darovanjem krvi izkazujejo eno najlepših in najbolj dragocenih oblik medčloveške pomoči, poudarjajo Rdeči križ Slovenije, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM) in podjetje Petrol, ki že enajsto leto sodelujejo pri krvodajalski pobud »Daruj energijo za življenje«. Ob zaključku leta se zahvaljujejo vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki tudi v času epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja virusa pomagajo zagotavljati nemoteno preskrbo s krvjo in delovanje zdravstva.