-
Privoščite si kratek oddih od prazničnega vrveža in se prepustite tišini noči v vselej prelepo okrašenem kraškem podzemlju. V Županovi jami sij svetilk ustvari prav posebno vzdušje - tisočeri drobni kristalčki na mogočnih kapniških oblikah zažarijo kot drobne iskrice.
V prazničnem času, med 25. decembrom 2021 in 2. januarjem 2022 bodo ogledi jame vsak dan ob 15. uri, za manjše skupine pa tudi po dogovoru.
Svetilko lahko prinesete s seboj ali pa si jo izposodite pred vstopom v jamo. Ne pozabite pa na topla oblačila in zimsko obutev. Za obiskovalce je potreben pogoj PCT in nošenje zaščitne maske. Več informacij: www.zupanovajama.si in 041 407 705.
-
V Selščku nad Cerknico, rojstnem kraju slikarja Maksima Gasparija, so za cerkvijo postavili Gasparijeve slovenske narodne jaslice v naravni velikosti. Ogledate si jih lahko do 9. januarja 2022 med 17. in 20. uro. Za vodeni ogled prej pokličite na tel. št.: 031 204 460.
Do 2. januarja 2022 si lahko ogledate razstavo jaslic v Gradežu pri Turjaku, kjer imajo običajno preko 300 razstavljenih jaslic po hišah, kapelicah, kleteh, kaščah in na prostem. Vodeni ogledi potekajo vsako nedeljo.
Zmernost pri praznični hrani in pijači
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da smo v času božično-novoletnih praznikov pri mizi čim bolj zmerni. Pozabiti ne smemo niti na telesno aktivnost, ki skupaj z uravnoteženo prehrano krepi naš imunski sistem.
Čeprav tradicionalnim prazničnim jedem težko spreminjamo recepture, jih vseeno lahko pripravimo tako, da bodo nekoliko bolj zdrave. Zlasti bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Uživajmo zmerne količine mesa in mesnih izdelkov, ki naj bodo manj mastni, vidno maščobo pa odstranimo. Namesto mesa pogosteje izberimo ribe, ki so bogate z maščobnimi kislinami omega-3 in vitaminom D, svetujejo strokovnjaki NIJZ.
Jasličarstvo, peka potic in babištvo kot del nesnovne kulturne dediščine
Nesnovna kulturna dediščina, ki jih skupnosti in včasih posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, je najmlajša od kategorij kulturne dediščine. V registru je trenutno sto enot, zadnje, decembra letos vpisane so jasličarstvo, peka potic in babištvo.
Jasličarstvo je dejavnost, povezana z izdelovanjem in postavljanjem jaslic v predbožičnem času. Pri nas ima dolgo tradicijo. Jaslice so največkrat tridimenzionalna, večinoma miniaturna upodobitev Kristusovega rojstva ter poklona pastirjev in Svetih treh kraljev. Prve dokumentirane jaslice so postavili leta 1641 v cerkvi v Gornjem Gradu. V preteklosti so bile v cerkvah razširjene predvsem odrske jaslice s poslikanimi, iz desk izžaganimi figurami, in omarične jaslice. V 18. stoletju so bile znane omarične jaslice klaris iz Velesovega.
-
Krvodajalci z darovanjem krvi izkazujejo eno najlepših in najbolj dragocenih oblik medčloveške pomoči, poudarjajo Rdeči križ Slovenije, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM) in podjetje Petrol, ki že enajsto leto sodelujejo pri krvodajalski pobud »Daruj energijo za življenje«. Ob zaključku leta se zahvaljujejo vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki tudi v času epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja virusa pomagajo zagotavljati nemoteno preskrbo s krvjo in delovanje zdravstva.
Izvirna darila za ljubitelje umetnosti
Iskanje daril pred božično-novoletnimi prazniki je za mnoge sila stresno. Še posebej za tiste, ki ne kupijo »kar nekaj«, pač pa želijo, da bi bilo darilo obdarovancu res všeč. Za ljubitelje slovenske dediščine, zgodovine in kulture nasploh boste morda primerno darilo našli v naših kulturnih hramih, galerijah in muzejih.
Odločite se lahko za nakup vstopnic za posebna doživetja, poljudne ali strokovne literature, reprodukcij grafik in plakatov, zgoščenk in številnih izdelkov iz darilnega programa.
Le zadostna precepljenost vodi h normalnemu delovanju družbe
Od 19. do 23. decembra bodo po vsej Sloveniji potekali Dnevi cepljenja. Z njimi želi ministrstvo za zdravje v lokalnih skupnosti k cepljenju proti covidu-19 nagovoriti tiste, ki se za to še niso odločili.
V tem času bodo imeli cepilni centri podaljšan delovni časi, odprti bodo od 8. do 20. ure. V vsaki statistični regiji bodo na eni lokaciji cepili tudi ponoči, od 20. do 8. ure zjutraj. Prav tako bo na terenu delovalo več mobilnih enot. Pri prevozu oseb na cepilno mesto bodo pomagali tudi pripadniki Civilne zaščite in gasilci. Cepiti se bo mogoče brez predhodnega naročanja, na voljo pa bodo vsa cepiva, prednostno Pfizer in Moderna, vektorski pa na zahtevo posameznika.
Pravica posameznika je omejena s pravico drugega
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob dnevu človekovih pravic, 10. decembru, poudaril, da je nesebična zaščita dostojanstva sočloveka naša dolžnost. Čas je, da delujemo razumsko in poskrbimo, da bodo pravice in svoboščine, ki smo jih zaradi epidemije primorani začasno omejevati, na enaki ali še višji ravni, kot so bile pred njo, je dejal.
Prepričan je, da so človekove pravice in temeljne svoboščine v teh časih izpostavljene bolj kot kadarkoli prej. "V Sloveniji smo na temeljih, ki jih predstavlja skrb za dostojanstvo človeka, dosežene pravice kot izjemno dediščino narodov zapisali v ustavo in druge akte, zanje skrbeli, jih krepili in razvijali. Z razmahom pandemije, ki je poglobila stiske mnogih, povečala neenakost in zbudila nestrpnost ter povečala nezaupanje med nami, pa smo prišli do točke, ko se moramo vprašati, ali si dovolj in iskreno prizadevamo za zaščito dostojanstva slehernika," je zapisal varuh.
-
V farmacevtskem podjetju Krka med zaposlenimi zelo spodbujajo prostovoljstvo. Že tradicionalnega tedna humanosti in prostovoljstva, ki ga pripravijo v aprilu, se redno udeležuje najmanj 20 odstotkov zaposlenih v Krki v Sloveniji in Termah Krka. Številni zaposleni pa se s prostovoljnim delom ukvarjajo vse leto, v svojem prostem času. Tak je tudi Uroš Pribošek, iz Razvoja in proizvodnje učinkovin z oskrbo, ki so mu ob mednarodnem dnevu prostovoljstva podelili priznanje Krkin prostovoljec leta 2021. Je član prostovoljnega gasilskega društva Mokro polje, organizira pomoč na domu ljudem, ki številnih opravil ne zmorejo sami in pri Rdečem križu sodeluje kot usposobljen bolničar. Vsako leto se udeležuje tudi krvodajalske akcije. Če bi bilo na svetu več prostovoljcev, pravi Uroš Pribošek (na fotografiji), bi v zelo kratkem času skupaj ustvarili kraj razumevanja, naklonjenosti in sočutja.