-
Pred denarjem padajo ljudje na kolena in postajajo klečeplazci. Zaradi denarja se razbijajo družine in prijateljstva. Zaradi denarja ljudje ropajo in postajajo morilci. Denar spreminja ljudi v izkoriščevalce in izsiljevalce. Zgolj zaradi denarja ni človek vreden niti fičnika. Ljudje so vredni mnogo več kakor njihov denar. Da bi bili srečni, ni pomembno posedovati več, ampak biti manj zahteven v svojih željah. Phil Bosmans
Ljudje razmišljamo o sreči, zlasti ob željah za zdravje. Pogosto je sicer sreča povezana z drobnimi stvarmi, a kaj, ko naše želje rastejo in včasih dosegajo povsem nepredstavljivo in neuresničljivo stanje. Imeti več in več. Dokaj skromni postanemo šele, ko zbolimo. Takrat v hipu ugotovimo, kako nepomemben je marsikateri sen.
V prometu moramo biti varni vsi udeleženci
Z leti ljudje postajamo manj pozorni, težje prilagodljivi, manj okretni, pestijo nas kronične in druge bolezni. V prometu in svetu okoli nas pa se dogajajo hitre in silovite spremembe, ki se jim moramo prilagoditi, pa če smo v avtomobilu, na kolesu, v invalidskem vozičku ali peš … Na prvem mestu je varnost vseh udeležencev v prometu.
Po dostopnih podatkih je 25,9 odstotka vseh oseb z vozniškim dovoljenjem starejših od 61 let. Število voznikov, ki so dopolnili 64 let, se vsako leto poveča za približno deset tisoč, s staranjem prebivalstva pa se bo to število še povečalo. Po podatkih Policije in Javne agencije za varnost prometa (AVP) starejši najpogosteje povzročajo prometne nesreče zaradi neprevidnih premikov z vozilom, najpogostejši vzroki za prometne nesreče z umrlimi ali poškodovanimi pa so v tej starostni skupini neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna smer ali stran vožnje in neprilagojena hitrost. Podatki iz leta 2019 kažejo, da so vozniki, starejši od 64 let, povzročili 14 odstotkov vseh nesreč.
Prepoznaj, prisluhni in podpri neformalne oskrbovalce
Danes je evropski dan neformalnih oskrbovalcev, ki ga je lani razglasilo evropsko krovno združenje za neformalne oskrbovalce Eurocarers s svojimi članicami, med katerimi je tudi Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Ta opozarja, da je prepoznavnost, kdo so družinski oskrbovalci in kaj delajo, še vedno zelo slaba, čeprav vsak dan ali vsaj vsak teden svoje bolne, invalidne in starostno oslabele svojce, prijatelje in znance oskrbuje skoraj vsak peti prebivalec Slovenije.
Kar 94 odstotkov lastniških stanovanj
Danes obeležujemo svetovni dan bivalnega okolja - leta 1985 so prvi ponedeljek v oktobru za ta dan razglasili Združeni narodi, da bi poudarili temeljno pravico vsakogar do ustreznega zavetja. Slovenci po podatkih statističnega urada v povprečju živimo v 82 kvadratnih metrih velikih stanovanjih, velika večina je lastniških.
Večji del prebivalcev biva v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, večinoma zgrajenih v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Stanovanjski standard v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih precej izboljšal. Po podatkih iz leta 2018 je v državi okoli 852.000 stanovanj oz. 412 na 1000 prebivalcev. Pred 50 leti jih je bilo le 276 na tisoč prebivalcev. Večina stanovanj, več kot devet desetin, ima danes kuhinjo, kopalnico in notranje stranišče, medtem ko leta 1971 ni bilo takšnih niti polovica. Ob takratnem popisu je bilo v Sloveniji še celo 3649 stanovanj brez ustrezne temeljne plošče, tla so bila kar na zemlji.
Digitalna enakopravnost za vse starosti
Prvi oktober je Mednarodni dan starejših, letos pa je posebna pozornost namenjena udeležbi starejših v digitalnem svetu. Eden od ciljev mednarodnega dneva starejših je ozaveščanje o pomenu digitalne vključenosti starejših, odpravljanje stereotipov, predsodkov in diskriminacije, povezane z digitalizacijo, ter upoštevanje družbenokulturnih norm in pravice do avtonomije.
Po podatkih statističnega urada je med prebivalci Slovenije, starimi med 65 in 74 let, že uporabljalo internet 56 odstotkov. Približno polovica prebivalcev, starih do 65 do 74 let pa nima digitalnih veščin, zato so v različnih življenjskih okoliščinah zelo prikrajšani.
Ženske, skrbite za zdravje tudi med epidemijo
Ob začetku rožnatega oktobra, mednarodnega meseca ozaveščanja o raku dojk, Združenje Europa Donna Slovenija poziva ženske k skrbi za svoje zdravje, ki je v času epidemije še toliko bolj pomembno.
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana namreč beležijo manjše število postavljenih diagnoz, kar je zaskrbljujoče. To namreč pomeni, da bodo raki odkriti v kasnejših stadijih, s slabšo prognozo, bolj zahtevnim zdravljenjem in z več poznimi posledicami zdravljenja. Zato v združenju poudarjajo, da v času epidemije covida-19 ne smemo pristati na slabši dostop do zdravstva in pravočasne diagnostike, vabilom presejalnih programov pa se morajo odzivati vsi, ki ga dobijo. Predsednica združenja Tanja Španić ženskam svetuje, da se odpovejo nezdravim razvadam, kot sta alkohol in kajenje. Zelo pomembno je tudi samopregledovanje dojk, ki pa ne more nadomestiti udeležbe na presejalnem programu.
Dopolnitve pokojninskega zakona
Državni zbor je s 66 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnitve pokojninskega zakona. V skladu z njimi se bo obdobje prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje tudi po 1. januarju 2013, ko je začela veljati zdajšnja pokojninska reforma z drugačnimi rešitvami, štelo v pokojninsko dobo brez dokupa.
Z dopolnitvami se po navedbah Levice kot predlagateljice popravljajo krivice za zavarovance, ki so po uveljavitvi reforme leta 2013 ostali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in še naprej plačevali prispevke zanj. Pri tem pa niso vedeli, da se jim doba, za katero so vplačevali prispevke, ne bo upoštevala kot pokojninska doba brez dokupa. Teh ljudi je nekaj manj kot 10.000, med katerimi jih je 2800 že upokojenih, 7000 pa jih na upokojitev še čaka.
Zbiranje starega papirja za živali
Četrti oktober je svetovni dan živali, ki ga bodo prostovoljci Društva za zaščito živali Ljubljana že tradicionalno obeležili z akcijo zbiranja starega papirja. Potekala bo v soboto, 2. oktobra, pred Centrom Interspar Vič, kamor lahko med 8. in 18. uro prinesete vse vrste papirja - časopisni papir, kataloge, zapiske, knjige, narezan papir. V društvu pravijo, da pomaga vsak kupček papirja. Del tako zbranih sredstev bo namenjen Zavetišču Horjul in Zavodu SVSP.
Prostovoljci društva bodo pripravili informativne zloženke, pa tudi izdelke za vas in vaše domače ljubljenčke, poleg tega bodo z vami radi poklepetali o dobrobiti in skrbi za živali.
Zdrav življenjski slog krepi srce
Ob današnjem svetovnem dnevu srca strokovnjaki poudarjajo pomen zdravega življenjskega sloga. Srčno-žilne bolezni so namreč še vedno najpogostejši vzrok smrti, saj zaradi njih vsako leto umre več kot 17,9 milijona ljudi. V Sloveniji so smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v letu 2019 predstavljale skoraj 40 odstotkov vseh smrti.
Med najpogostejšimi boleznimi srca so ishemična bolezen srca, vključno s srčnim infarktom, motnje srčnega ritma, srčna odpoved oz. popuščanje srca in bolezni srčnih zaklopk. Smrt med boleznimi srca najpogosteje povzročita srčni infarkt in srčna odpoved. V Sloveniji so smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v letu 2019 predstavljale 38 odstotkov vseh smrti. Letno je v slovenskih bolnišnicah 16.000 hospitalizacij s srčnim popuščanjem, v prvem letu po odpustu iz bolnišnice pa je ponovno hospitaliziranih 40 odstotkov bolnikov, medtem ko jih 20 odstotkov umre, so sporočili iz podjetja Pfizer, ki vodi kampanjo Vprašaj znanost - Vprašaj zdravnika.
Začel se je jubilejni, že 20. F3ŽO
Po letu premora zaradi epidemije covida-19 se je v Cankarjevem domu danes začel jubilejni 20. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo trajal do petka, 1. oktobra. Na festivalu, ki ga organizirata ljubljanska mestna zveza upokojencev in Poevent, se odvija program prežet z glasbo, plesom in gledališkimi nastopi. Na obisk vabijo tudi razstavljavci, ki jih je letos sicer manj kot ponavadi. Potekajo pa tudi izobraževalni dogodki in strokovne razprave. Na današnji okrogli mizi so se pogovarjali o merilih kakovosti dolgotrajne oskrbe.