Ženske še vedno slabše plačane
V Sloveniji je oktobra leta 2021 prebivalo.108.708 prebivalcev, od tega 49,8 odstotka žensk. V Evropski uniji je več moških kot žensk le še na Malti, v Luksemburgu in na Švedskem. Najpogostejše žensko ime je že vrsto let Marija, sledijo pa Ana in Maja, so zapisali v statističnem uradu ob današnjem prazniku žensk.
Povprečna starost Slovenk je 45,1 leta, kar je skoraj 2 leti več kot leta 2011 in skoraj 3 leta več od povprečne starosti moških. Deklice, rojene leta 2020 lahko pričakujejo, da bodo živele 83,4 leta, dečki pa kar nekaj let manj, 77,8 leta.
Celosten pogled na zdravo dolgoživost
Na Univerzi v Ljubljani od lani deluje Modra fakulteta, ki razvija programe vseživljenjskega učenja. Starejše od 60 let, ki ste zaključili študij na katerikoli od fakultet vabijo, da se vključite v portal alumniUL oziroma se vpišete v katerega od študijskih programov.
Eden izmed njih se imenuje Mladi 100 let – zdravo podaljševanje življenja. Namenjen je odkrivanju znanstvenih spoznanjih o preprečevanju bolezni staranja in humanističnemu pogledu na zdravo dolgoživost.
Doktorand filozofije Martin Lipovšek bo predstavil pogled na prihodnost, v kateri bo mogoče živeti zdravo več kot 100 let in kaj to pravzaprav pomeni za človeštvo. Doktorska študenta medicine mag. Boštjan Petrič in mag. Patrik Milič pa bosta o načinih, kako ostati čim dlje zdrav, vitalen in mladosten, govorila z medicinskega vidika.
-
AKTUALNO
Dr. Anica Kos Mikuš, predsednica Slovenske filantropije in upokojena otroška zdravnica ter mednarodno priznana strokovnjakinja za področje duševnega zdravja, je že večkrat javno povedala, da je pri skoraj 86 letih dobila sporočilo iz Zdravstvenega doma Ljubljana Bežigrad, da se je njena zdravnica upokojila, zato si mora poiskati novega zdravnika. In čeprav ga je kar nekaj časa iskala, tudi na spletu, česar mnogi seniorji njenih let ne obvladajo, ga v vsej Sloveniji ni našla.
Obstoječi zdravstveni sistem je njo in še skoraj 140 tisoč drugih pustil brez zdravnika in brez napovedanih hitrih rešitev. Največje žrtve tega katastrofalnega stanja v Sloveniji so prav starejši, ki imajo več kroničnih bolezni.
Klasiki nič ne more vzeti lepote
NAŠ POGOVOR
Saša Pavček je po diplomi leta 1983 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo postala uveljavljena dramska, filmska in televizijska igralka, odigrala je več kot 200 vlog. Nagradili so jo s številnimi nagradami, leta 2017 tudi z Borštnikovim prstanom. Svoje vloge predstavlja prefinjeno, strastno in hkrati disciplinirano, oblikuje jih z veliko občutka za podrobnosti, zna ujeti čustveni in mentalni svet svojih likov. Je prvakinja ljubljanske Drame, do nedavnega je bila redna profesorica na AGRFT, je pesnica, esejistka in dramatičarka. Ta čas v Šentjakobskem gledališču igrajo njeno tragikomedijo Na valovih, ki ni njeno edino dramsko besedilo.
Zaposlitev oskrbovalca družinskega člana
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Pred kratkim sprejeti zakon uvaja novo možnost za najtežji dve od petih kategorij dolgotrajne oskrbe, in sicer da bo družinski član polno zaposlen kot oskrbovalec družinskega člana. Doma bo oskrboval svojca, plačo bo prejemal iz javne blagajne pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 1,2-kratnika minimalne plače v RS. Javni stroški bodo podobni, kot če bi upravičenca oskrbovala ustanova. S to pravico zakon sledi današnji potrebi ljudi po večji izbiri oskrbe, zlasti neinstitucionalne. Leto 2022 je čas priprave na uvedbo te nove pravice, zato jo je dobro podrobneje spoznati.
-
Tisti, ki dvigne roko nad žensko, v sebi za vedno ubije pravega moškega. Neznani avtor
Marec je prav poseben mesec. Prinaša dan žena, materinski dan, dan moških, a le »mučenih«, prvi spomladanski dan in celo svetovni dan sreče. Spomnimo se še oseb z downovim sindromom. Torej obstaja veliko razlogov za različna praznovanja, predvsem pa za razmislek o temah, povezanih s temi dnevi.
Zakaj je sploh treba imeti posebne dneve v letu, če o nekaterih razpravljamo že desetletja, a problemi še vedno ostajajo nerešeni? V času koronakrize je celo huje kot kdaj koli prej. Naplavila je namreč težave, ki jih zaprti domovi in ljudje v njih skrivajo pred zunanjim svetom. In »svet« se dela, da jih pogosto niti ne vidi.
-
ANKETA
Sogovorniki odstirajo pogled na različne vrste nasilja.
Prof. dr. Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana: »Istanbulska deklaracija nasilje nad ženskami poimenuje kot nasilje, storjeno zaradi spola: zato, ker so ženske. Čeprav je to problem žensk in moških. Če bomo o nasilju govorili, ga bo manj, ne več. Začnimo pri sebi. Ko opazimo nasilje v bloku ali na ulici, se vmešajmo, pokličimo policijo, povejmo sosedi, da vemo, kaj se dogaja. Povejmo in pokažimo otrokom, da zagovarjamo ničelno toleranco do vseh oblik nasilja v družini in družbi.«
Previdno pred spletnimi prevarami
MOJI PODATKI, MOJA STVAR
Ribarjenje podatkov (angl. phishing) je metoda socialnega inženiringa, s katero poskušajo spletni goljufi na zvit način izsiliti neko vaše dejanje.
Želijo, da na primer kliknete na povezavo v sporočilu, vnesete podatke ali odprete priponko, ki potem vodi v namestitev zlonamernih programov na vaš računalnik, izgubo podatkov, pridobitev uporabniških pooblastil ipd. Goljufi praviloma najprej postavijo lažno spletno stran, ki je zelo podobna pravi, nato pa od vas z lažnim elektronskim sporočilom poskušajo izvabiti bodisi obisk te strani bodisi kar takoj pridobiti vaše osebne podatke (uporabniška imena in gesla, številke kreditnih kartic, digitalna potrdila ipd.) z vašim odgovorom na to sporočilo.
-
Ko vožnja postane (pre)naporna
V januarski številki Vzajemnosti sem z zanimanjem prebral članek Jožice Hribar o stiskah, ki jih doživljajo starejši vozniki pri podaljšanju ali zavrnitvi vozniškega dovoljenja.
Vemo, da so starostniki precej samokritični do svojih sposobnosti, kadar so očitni deficiti na področju fiziologije in anatomije. Problem pa navadno nastane na duševnem področju, kjer se ljudje običajno nagibamo k precenjevanju svojih sposobnosti. Tu se pojavi svetla točka – zdravstveni pregled, kjer celoten tim ugotavlja objektiven nivo zmožnosti za varno vožnjo. Ta pregled je starejšim voznikom informacija, v kolikšni meri so njihove psihofizične zmožnosti za varno vožnjo upadle.
-
Za slovenske zmage
Ameriški obveščevalci so napovedali, da bo Rusija napadla Ukrajino še v času zimskih olimpijskih iger. To se ni zgodilo, morda tudi zato, ker se je njihovega odprtja udeležil ruski predsednik Putin. Toda v Peking se ni odpravil le z namenom spodbuditi ruske športnike, da osvojijo čim več medalj, več mu je bilo do srečanja s kitajskim voditeljem Xijem. Dogovorila sta se za poglobitev sodelovanja, pri čemer je za Kitajce najpomembnejša stabilna dobava ruskih energentov in strateških surovin. Oboje Kitajska potrebuje za nadaljevanje gospodarske rasti. Podrobnosti njunega dogovora niso znane, prav verjetno pa je, da sta se sporazumela tudi o vojaškem sodelovanju. Pri tem ni nepomembno, da sta obe državi v vojaškem pogledu velesili. Ne ena ne druga tudi ne skrivata, da ne pristajata le na vlogo opazovalke, ko gre za preurejanje razmer v svetu. Tako Rusi z vso odločnostjo nasprotujejo včlanitvi Ukrajine v Nato, Kitajci pa dosledno vztrajajo pri tem, da je Tajvan samo ena od njihovih provinc.
