Družinski zdravnik pa vendar mora biti dosegljiv
Podaljševanje življenjske dobe prinaša tudi daljše dejavno življenje. Je velik, a krhek civilizacijski dosežek, ki se v vojnah, ekonomskih in zdravstvenih krizah lahko hitro zniža, opozarja doc. dr. Božidar Voljč, specialist družinske medicine in diplomant javnega zdravstva. Bil je direktor zdravstvenih domov Kočevje in Ribnica in Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani, minister za zdravje v prvi in drugi slovenski vladi ter član Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije. Že 24 let je član Komisije RS za medicinsko etiko, drugi mandat je njen predsednik.
-
Ko pride smrt, bogati nimajo več denarja in revni ne dolgov. Estonski pregovor
Spominjam se časov svojega pripravništva. Krožili smo po različnih oddelkih sodišča, spoznavali suhoparno teorijo in pisano sodno prakso. Na zapuščinskem je bil starejši sodnik Kogoj, po svojih izjavah znan daleč naokoli. Tako je pogosto stopil pred ljudi v razpravni dvorani in namesto strojepiske kar sam oklical zadevo, ob tem pa tihemu, užaloščenemu in v črnino oblečenemu sorodstvu dejal: »Pridite se pokazat čez eno leto, ko si boste v laseh in silnih pravdah za premoženje!«
Fotografija pove več kot tisoč besed
»Fotografija je zapis določenega trenutka v neskončnem času,« pravi Viktor Šmid iz Zgornjih Dupelj, ki je vajen svet opazovati skozi objektiv fotoaparata. Shranjenih ima več 120 tisoč fotografij, največ je prizorov iz narave, uličnih prizorov in portretov.
Prve izkušnje si je še kot srednješolec nabiral z ruskim fotoaparatom Smena 8, od takrat jih je zamenjal že kar nekaj. Kot inženir informatike se je hitro spoprijateljil z digitalno fotografijo in urejanjem fotografij na računalniku. Zanima ga zlasti eksperimentiranje s svetlobo in izrezi, saj pravi, da lahko tako najbolj pokaže dinamičnost.
Velik dosežek za skupnost gluhih
Slovenija je peta država v Evropi, ki ima v ustavo vpisano pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, ter prva država na svetu, ki ima ustavno zaščiten jezik gluhoslepih.
Pri nas živi okoli 200.000 oseb z okvaro sluha, med njimi je okoli 1500 gluhih, za katere je slovenski znakovni jezik (SZJ) materni jezik, ki ga uporabljajo kot primarno sredstvo sporazumevanja. Osebe z izgubo sluha so zaradi ovir v komunikaciji še vedno močno prikrajšane na marsikaterem področju v družbi. Gluhota vpliva na duševno zdravje, posebej boleča je socialna izključenost. Gluhi so zaradi neustreznega izobraževanja v primerjavi z drugimi invalidi najslabše izobraženi – 89 odstotkov jih ima največ srednjo poklicno šolo, le manj kot odstotek jih ima zaključeno univerzitetno izobrazbo. To ima številne neugodne posledice, kot so slabša pismenost, zaposlovanje na slabših delovnih mestih, nizek socialni status, otežen dostop na trg dela …
-
Številke, ki so jih zbrali strokovnjaki, so zastrašujoče. Podnebne spremembe so tako velike, da je zaradi njih ogroženo življenje na našem planetu. Segrevanje ozračja povzroča vročinske vale, neurja, suše, poplave, orkane, spreminjajo se morski tokovi, topi se led na severnem in južnem polu, povečujejo se puščave, zmanjkuje pitne vode... Spremembe v zadnjih sto letih so tako velike, da jim komajda sledimo. V tem času se je uveljavila sla po nenehni gospodarski rasti, ki omogoča povečevanje dobičkov lastnikom kapitala in uničevanje okolja.
Oskrbovanci potrebujejo počitnice
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Za razmislek o počitnicah imamo vsaj tri razloge. Izteka se poletje, ko so zaradi epidemije počitnice vsem še posebej potrebne. Drugi razlog je oskrbovalno delo, ki zaradi napora kaj hitro lahko povzroča izčrpanost oskrbovalca – tako domačega kot poklicnega. Tretji razlog pa je enkraten v sedanjem trenutku: v slovenskem parlamentu čaka na obravnavo in sprejem zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vsebuje nekaj dobrih novosti tudi glede počitniškega oddiha družinskih oskrbovalcev.
Srčni vozniki in srečni potniki
O naraščajočem številu starejših oseb, o njihovi vse večji odvisnosti od pomoči drugih, kamor spada tudi omejena mobilnost, ker mnogi zaradi starosti, bolezni ali drugih težav več ne morejo sami voziti, mlajši družinski člani pa imajo svoje obveznosti, govorimo že dolgo. Slabo razvita mreža javnih prevozov to težavo še povečuje, saj so mnogi manjši kraji praktično brez javnih povezav z večjimi mestnimi središči.
V teh središčih pa je vse tisto, kar starejši ljudje pogosto potrebujejo: bolnišnice, zdravstveni domovi, lekarne, upravne enote, banke, pošte, specializirane trgovine … V praksi to pomeni, da so starejši ljudje pogosto bolj ali manj prepuščeni samim sebi, svojcem ali prijateljem. Nekateri sicer uporabljajo taksi, kar pa je primerno za večja mesta, za oddaljene kraje je to preprosto prevelik finančni zalogaj.
-
Svetila z novo energijsko nalepko
Od prvega septembra bodo morala biti vsa svetila, ki se bodo pojavila na trgu, opremljena z novo energijsko nalepko. Na njej bo poenostavljena lestvica od A do G, nova je tudi koda QR, ki jo potrošnik skenira s pametnim telefonom, in tako dobi dodatne informacije o izdelku.
Svetila, ki so v prodajalnah in spletnih trgovinah na prodaj že od prej, bodo lahko staro nalepko imela še do konca februarja 2023. Z novo energijsko nalepko so že opremljeni gospodinjski aparati in izdelki (pomivalni stroji, pralni in sušilni stroji, zamrzovalniki, vinske vitrine in zasloni) ter avtomobilske pnevmatike.
-
Srečanje za samske
Nekajkrat sem se udeležila srečanj, ki ste jih organizirali pri Vzajemnosti, vedno je bilo zelo prijetno in zabavno. Žal nam je epidemija koronavirusa onemogočila ta prijetna srečanja, zato vsi že komaj čakamo, da bi se kmalu spet videli.
Še z nekaj drugimi udeleženkami delim mnenje, da ste organizatorji vedno poskrbeli za dobro nastanitev, prehrano in tudi program. To so prijateljice, kolegice ali pa nove »cimre« s teh skupnih srečanj, ki so postale nove prijateljice. Večkrat se pogovarjamo o naših doživetjih in tako se nam je porodila ideja, ki vam jo posredujem v razmislek.
Soustvarjajmo dvajseti festival
V Cankarjevem domu v Ljubljani se bo med 29. septembrom in 1. oktobrom odvijal 20. festival za tretje življenjsko obdobje. Tokrat bo v znamenju jubileja, ki bi ga pravzaprav morali slaviti že lani, pa tega niso dopuščale epidemiološke razmere.
Največja prireditev za starejše pri nas, s katero zaznamujemo tudi 1. oktober, mednarodni dan starejših, prinaša pester strokovni program o aktualnih termah. Zanimiva bo razprava na temo evropskega stebra socialnih pravic – Evropa po epidemiji. Program bo potekal v duhu iskanja načinov, kako v trenutnih razmerah dolgoročno in pozitivno vplivati na kakovost življenja starejše populacije in kako oblikovati bolj povezano, bolj vključujočo družbo, ki omogoča uspešno sožitje in socialno varnost vseh generacij.
