Pisma bralcev

Zunaj je turoben jesenski dan, ki kar traja in traja. Ni sonca, počutimo se depresivno in nerazpoloženo. In moram spet nekaj napisati, ker me žre, da se nikakor ne moremo izvleči iz te krize in situacije, kamor smo padli s korono. Ljudje se zapirajo v stanovanja, otroci životarijo med domom in šolo in bolnišnice so polne. Ali res ne moremo stopiti skupaj, le dva milijona nas je, da bi vsi stali v isti vrsti in si priborili spet zdrave, sončne dni brez bolezni? Težko bo, ker se tudi preostali svet bori na tej fronti.

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Zakon o dolgotrajni oskrbi je v parlamentarni razpravi. Po dveh desetletjih neizpolnjenih političnih obljub kaže, da bomo tudi Slovenci dobili ta steber socialne varnosti. Slovenski predlog zakona eni hvalijo, drugi mu nasprotujejo, marsikateri pa odrivajo pod preprogo vsako misel o svoji onemoglosti ter osebnem razvoju in sožitju ob njej. Šibke točke v sedanjem predlogu zakona me zelo bolijo, zlasti dve, tri. Toda ob dejstvu, da idealnega zakona ni, se ga veselim. Ob tem mislim, da bomo lahko z njim v Sloveniji naredili korak naprej za svojo humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo.

Moji podatki, moja stvar

Osebni podatki niso le osebno ime, naslov, EMŠO, davčna številka in podobno, temveč tudi zdravstveni podatki, premoženjski podatki, zapisi o lastnostih in ravnanjih, fotografije in videoposnetki, podatki o pogovorih in še mnogi drugi. 

Ali se lahko seznanimo z osebnimi podatki, ki jih ima nekdo o nas?

Splošna uredba (EU) o varstvu podatkov nam omogoča tudi dostop do osebnih podatkov, ki jih vodijo različni upravljavci – to so na primer banke, zavarovalnice, ponudniki elektronskih komunikacij, trgovska podjetja, država (na primer upravne enote in policija), javni zavodi (na primer ZPIZ in ZZZS) in zdravstvene institucije.

Obstajajo ljudje, ki imajo malo in vse razdajo. To so tisti, ki verujejo v življenje in njegovo obilje, zato njih bisage niso nikdar prazne. Kahlil Gibran

Zame je december med najlepšimi meseci leta. Čeprav imam rada tudi pozno pomlad, pisano poletno cvetje, sonce in vse, kar spada poleg, je december naravnost pravljičen. Zakaj? Ker postajamo sočutnejši, pogosteje razmišljamo o drugih, ne toliko samo o sebi, izražamo lepe misli in pošiljamo prijazna voščila. Žal danes običajno kar elektronsko.

Za slovenske zmage

Organizatorji podnebne konference v Glasgowu na Škotskem pravijo, da je bilo to srečanje uspešno. No, drugače gledajo nanj podnebni strokovnjaki, ki ugotavljajo, da države niso sprejele zavezujočih sklepov, ki bi zagotovili ustavitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje do leta 2030. To bi bilo mogoče doseči, če bi se države zavezale, da bodo korenito zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. Za tak zasuk bi morale drastično zmanjšati uporabo fosilnih goriv, predvsem premoga in nafte. To pomeni, da bi bilo treba doseči dogovor o povsem drugačnem načrtu gospodarskega razvoja, kar pa je glede na interese najmočnejših držav dejansko nemogoče doseči. Že to, da predsednika Rusije in Kitajske sploh nista prišla v Glasgow, je dovolj povedno znamenje.

Starizem, kot z eno besedo imenujemo predsodke, stereotipe, zapostavljanje in diskriminiranje v zvezi s starostjo, je nesprejemljiv, saj je škodljiv tako za posameznike kot družbo v celoti. Pri iskanju rešitev se moramo osredotočiti na vseživljenjski vidik, ki nam pomaga razumeti, da se človek stara že od rojstva, torej ne šele v poznejših letih. Eno najboljših orodij za preseganje stereotipov o staranju pa je medgeneracijska solidarnost.

To je ključno sporočilo mednarodne konference Človekove pravice za vse starosti – Spodbujanje vseživljenjskega vidika in medgeneracijskega sodelovanja za spoprijemanje s starizmom. V sklopu slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije jo je v sodelovanju z organizacijo AGE Platform Europe in Zvezo društev upokojencev Slovenije pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Čeprav je bilo v zadnjih letih sprejetih kar nekaj dokumentov o pomenu aktivnega in zdravega staranja ter človekovih pravic v starosti, od poročila ZN o starizmu, Zelene knjige o staranju Evropske komisije do Deklaracije o staranju, ki jo je podpisal predsedujoči trio EU (Portugalska, Nemčija in Slovenija), ostaja dejstvo, da je starizem razširjen v institucijah, politikah in celo zakonodajah po vsem svetu ter ima resne posledice na kakovostno življenje in preživljanje starosti.

Policija je v zadnjem času zaznala več drznih tatvin iz stanovanjskih hiš. Storilci se pripeljejo z avtomobilom, največkrat dopoldne. Pod pretvezo, da so uslužbenci komunalnega ali katerega drugega podjetja, stanovalca zvabijo na prosto. Eden ga odpelje nekoliko stran in zamoti s prijaznim klepetanjem, medtem pa drugi neopazno stopi v hišo, pregleda notranjost in pobere denar in vrednejše predmete. Potem se vljudno poslovijo in odidejo.

Da ne bi bili tudi vi žrtev nepridipravov, upoštevajte nasvete policije. Bodite previdni – če na vrata potrka neznana oseba, ki sprašuje za pot ali prosi za kozarec vode, je ne spustite v stanovanje. Če se predstavlja za serviserja ali izvajalca kakšnih del (želijo napeljati kable, kopati jarke ali zbirajo staro železo), vedno zahtevajte, da vam pokaže identifikacijsko izkaznico ali delovni nalog. Bodite pozorni na videz (oblačila, govor, morebitne posebnosti) in na vozilo, s katerim se je obiskovalec pripeljal (znamko, barvo, tip in registrske številke). Ne vabite obiskovalcev v notranje prostore, če pa z njimi stopite na prosto, imejte pod nadzorom vhodna vrata oziroma jih zaklenite in ključ imejte pri sebi (tudi če stopite samo »za vogal«). Na tako ravnanje opozorite tudi svoje sorodnike ali sosede, saj tatovi še posebej radi obiskujejo starejše osebe, ki živijo na samem.