Praznovanje narodnega in prirodoslovnega muzeja
Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem, Deželnega muzeja v Ljubljani, njegova naslednika, Narodni muzej Slovenije (NMS) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS) vabita na dan odprtih vrat. V petek, 15. oktobra 2021, od 10. do 19. ure, bo vstop v oba muzeja brezplačen, obiskovalcem so pripravili še nekaj privlačnih dogodkov, prav tako bodo lahko izkoristili 20, odstotkov popusta pri nakupu publikacij.
Ob 13. uri bodo na okrogli mizi ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem predstavili dve novi publikaciji o zgodovini muzeja: monografijo Narodni muzej Slovenije – 200 let in jubilejno 100. številko revije Scopolia 200 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije I. Predvsem bodo izpostavili nova spoznanja, do katerih so se dokopali pri raziskavah doslej še neobdelanega arhivskega gradiva.
Za boljšo kakovost življenja neozdravljivo bolnih
Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, ki ga obeležujemo 9. oktobra, je letos namenjen spodbujanju enakopravnega dostopa do te oskrbe in prilagajanja individualnim potrebam. H kakovostnejši obravnavi neozdravljivo bolnih zelo pomagajo mobilne paliativne enote, ki jih počasi dobivamo tudi pri nas.
V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 bolnikov, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni, večina med njimi pa bi vsaj v zadnjem obdobju življenja potrebovala paliativno oskrbo. Vendar pa niti vse bolnišnice nimajo urejenih primernih oddelkov. Slovensko društvo hospic izvaja štiri programe, pri katerih spremljajo umirajoče in njihove svojce. Vsako leto je v njih vključenih okoli 12.000 uporabnikov. Imamo en sam stacionarni hospic, to je Hiša Ljubhospic v Ljubljani, ki uporabnikom nudi brezplačno oskrbo, strokovno zdravstveno nego in psihosocialno podporo.
V starosti se ne bi smeli bati za svojo socialno varnost
Verjetno ni nikogar med nami, ki se ne bi strinjal s trditvijo, da bi morala biti skrb za starejše, ki spadajo med najranljivejše skupine prebivalstva, prednostna usmeritev naše družbe. Pa vendar se zadnjih deset let ali celo več ne moremo pohvaliti, da to resno mislimo in tako tudi ukrepamo. To nam je na boleč način pokazala epidemija koronavirusa. O tem, katere ukrepe izvajajo in načrtujejo za izboljšanje življenjskih pogojev starejše generacije, smo se pogovarjali z Janezom Ciglerjem Kraljem, ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
-
Za slovenske zmage
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru evropskim poslancem napovedala, da se bo treba v prihodnje osredotočiti tudi na krepitev samostojne obrambne in zunanje politike. To lahko razumemo kot odziv na spoznanje, da bodo ZDA tudi pod novim predsednikom v prvi vrsti skrbele za uveljavitev svojih interesov in bodo zanje evropski interesi ostali nekoliko v ozadju. Zgovorna potrditev za tako sklepanje je nedavna odločitev, da bodo ZDA in Velika Britanija Avstraliji prodale jedrske podmornice, ki naj bi bile učinkovita...
Dobra oskrba potrebuje sodelovanje, ne predsodkov
Delež starejših pri nas presega 20 odstotkov, leta 2050 pa naj bi bil večji od 30 odstotkov. Čeprav smo vse bolj starajoča se družba, še vedno nimamo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi vsem starejšim in bolnim omogočal enak dostop do različnih pomoči ne glede na njihov finančni položaj. Obstaja tudi že kar nekaj rešitev, kako pomagati starejšim, vendar so nepovezane. V želji, da bi socialne inovacije za oskrbo starejših združili v enotno mrežo, je nastal mednarodni projekt SI4CARE, katerega nosilka je ljubljanska univerza. Odgovore Slovenije na izzive starajoče se družbe bodo v okviru projekta iskali na številnih posvetih po vsej Sloveniji, prvi je bil v začetku septembra v Novem mestu.
-
Štirideset let srčnosti
Novomeški dom starejših občanov skoraj od začetka tesno sodeluje s tovarno Krka, ki ves čas pomaga pri razvoju in kakovosti domskih storitev tako z različnimi zdravstvenimi pripomočki kot tudi s finančno podporo. K boljšemu počutju stanovalcev pa prispevajo tudi njihovi prostovoljci, ki organizirajo številne dejavnosti, kot so računalniški tečaji, različna predavanja, delavnice in srečanja, sodelujejo pa tudi v skupinah za samopomoč. Ob jubileju pokroviteljskega odbora so izdali publikacijo z naslovom 40 let srčnosti, kjer so zbrali zgodbe članov odbora in sodelavcev doma. Ob tej priložnosti je Milena Dular, direktorica doma, Krki podelila priznanje za 40 let pokroviteljstva, njenemu pokroviteljskemu odboru pa zahvalo za plemenita dejanja in srčno predanost. Na fotografiji sta sedanja člana Krkinega pokroviteljskega odbora predsednik Marko Gorenc in Ljudmila Kastelec, ki sta se pogovarjala s Sandro Grubar, ki v njem sodeluje že od začetka. (Besedilo: J. D.)
-
Sprostitev ob bajerjih
Ob branju članka uredničinega uvodnika v julijski Vzajemnosti so se mi prebudili spomini na mlada leta. V tistih zelo revnih časih je bilo vse drugače, saj izhajam iz vasi Rašica, ki je bila 20. septembra leta 1941 do tal požgana. Vaščane so Nemci odpeljali v šentviške zapore, nato v skupno zbirališče v Brestanici, od tam pa so jih poslali v vasi na Hrvaškem. Po vrnitvi domov (rojen sem leta 1942) nas je pričakalo z grmovjem poraslo pogorišče, zato smo po okoliških vaseh fehtali najnujnejše orodje, da smo lahko začeli obnavljati.
Kako porazdeliti breme oskrbovanja?
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Oskrbovanje dolgotrajno bolnega ali starostno opešanega družinskega člana običajno prevzame eden izmed sorodnikov – največkrat ostareli zakonec ali odrasla hči. Da v to zahtevno družinsko nalogo vključi tudi druge domače in zunanje ljudi, je enako potrebno, kot da pri gospodinjskem delu sodelujejo žena, mož in otroci. Nekaterim je to uspelo – njihove izkušnje nam kažejo, koga je mogoče vključiti v pomoč pri oskrbovanju in kako to storiti.
V Sloveniji je v domači družinski oskrbi dobrih 60.000 starostno opešanih in kronično bolnih ljudi. To so trije odstotki prebivalstva, en odstotek pa v domovih za stare ljudi. Takšno je tudi evropsko povprečje potrebe po dolgotrajni oskrbi. Evropski podatki kažejo, da te tri odstotke prebivalstva v domači oskrbi oskrbuje kar deset odstotkov prebivalstva – vsakega torej povprečno več kot trije družinski člani. Še nadaljnjih deset odstotkov prebivalstva pa so sorodniki in ožji prijatelji teh, ki so v domači oskrbi – ti ne sodelujejo pri sami oskrbi, ampak morda oskrbovanca kdaj obiščejo, vsekakor pa so seznanjeni z njegovo odvisnostjo od pomoči. Podatke o oskrbovalcih zbira Eurocarers, evropsko združenje družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Z njimi se ujemajo tudi slovenske raziskave: 200.000 ljudi pri nas torej redno sodeluje pri domači družinski oskrbi, nadaljnjih 200.000 je čustveno ali socialno povezanih s svojcem v domači oskrbi.
-
Pred denarjem padajo ljudje na kolena in postajajo klečeplazci. Zaradi denarja se razbijajo družine in prijateljstva. Zaradi denarja ljudje ropajo in postajajo morilci. Denar spreminja ljudi v izkoriščevalce in izsiljevalce. Zgolj zaradi denarja ni človek vreden niti fičnika. Ljudje so vredni mnogo več kakor njihov denar. Da bi bili srečni, ni pomembno posedovati več, ampak biti manj zahteven v svojih željah. Phil Bosmans
Ljudje razmišljamo o sreči, zlasti ob željah za zdravje. Pogosto je sicer sreča povezana z drobnimi stvarmi, a kaj, ko naše želje rastejo in včasih dosegajo povsem nepredstavljivo in neuresničljivo stanje. Imeti več in več. Dokaj skromni postanemo šele, ko zbolimo. Takrat v hipu ugotovimo, kako nepomemben je marsikateri sen.
V prometu moramo biti varni vsi udeleženci
Z leti ljudje postajamo manj pozorni, težje prilagodljivi, manj okretni, pestijo nas kronične in druge bolezni. V prometu in svetu okoli nas pa se dogajajo hitre in silovite spremembe, ki se jim moramo prilagoditi, pa če smo v avtomobilu, na kolesu, v invalidskem vozičku ali peš … Na prvem mestu je varnost vseh udeležencev v prometu.
Po dostopnih podatkih je 25,9 odstotka vseh oseb z vozniškim dovoljenjem starejših od 61 let. Število voznikov, ki so dopolnili 64 let, se vsako leto poveča za približno deset tisoč, s staranjem prebivalstva pa se bo to število še povečalo. Po podatkih Policije in Javne agencije za varnost prometa (AVP) starejši najpogosteje povzročajo prometne nesreče zaradi neprevidnih premikov z vozilom, najpogostejši vzroki za prometne nesreče z umrlimi ali poškodovanimi pa so v tej starostni skupini neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna smer ali stran vožnje in neprilagojena hitrost. Podatki iz leta 2019 kažejo, da so vozniki, starejši od 64 let, povzročili 14 odstotkov vseh nesreč.
