Naprave so vse pametnejše, ljudje vse manj
Medtem ko številne Slovenke in Slovenci v starostni skupini od 65 do 74 let nimajo računalnika niti pametnega telefona, jih več kot 51 odstotkov redno uporablja internet, na družbenem omrežju Facebook pa število uporabnikov, starejših od 65 let, najhitreje narašča. Komuniciranje v virtualnem svetu ima svoja pravila, vendar jih še nismo povsem usvojili. Zato smo se z dr. Danom Podjedom, antropologom z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter izrednim profesorjem za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki raziskuje razmerja med ljudmi in tehnologijami, pogovarjali o prednostih in pasteh digitalizacije. Med drugim opozarja, da za sodobno tehnologijo stojijo podjetja, ki jih bolj kot skrb, da bodo pomagali potrošnikom, zanima lastni finančni interes.
Nastajanje starosti prijazne univerze
Aktualno
Univerza v Ljubljani vabi nekdanje študente v študijske krožke ter druge oblike izobraževanja in povezovanja. V študijskem letu 2021/2022 namreč uvajajo študijske programe za starejše od 60 let. Organizira jih Modra fakulteta, ki deluje po načelih Starosti prijazne univerze. Učenje in vadba krepita mentalno in telesno vitalnost, omogočata družbeno povezovanje in razvoj aktivne modrosti.
Na različnih ljubljanskih fakultetah se bodo odvijale dejavnosti za starejše študente s pestrimi naslovi: Vznemirljiva malenkost, imenovana ljubezen: Poti in stranpoti odnosov v starosti; Turistični/planinski vodnik po Sloveniji za generacije 65+; Življenjske zgodbe v objemu spominov; Spoznajmo podkast; Kažipot filozofije; Popotovanja v svet glasbe; Mladi 100 let: Zdravo podaljševanje življenja; Gibalna vadba za kvalitetno starost …
Staromrzništvo je slabo za posameznika in za družbo
Predpostavke, da imajo starejši kot družbena skupina določene lastnosti, pričakovanja, da se proces staranja odvija na določen način, in prepričanja, da ima starost kot zadnje obdobje v življenju določene značilnosti. Vse to je starizem.
To je osrednja tema knjige Crescendo v istem duru, o usodi starih na sončni strani Alp, ki je izšla pri Zavodu OPRO. Knjiga opozarja na (ne)zavedne posledice starizma, in sicer zlasti v zdravstvu, ter poziva k povezovanju različnih iniciativ in oblikovanju drugačnih politik. Avtor Tomaž Gerdina izhaja iz dejstva, da je starizem slab tako za posameznika kot za družbo. O tem s položaja zdravnika s štiridesetletno akademsko in klinično prakso piše dr. Zvezdan Pirtošek. Prispevek Majde Pahor razkriva problematične plati obravnave bolezni starih ljudi v strokovni zdravstveni literaturi, Duša Hlade Zore, ki že več kot deset let zastopa pravice pacientov, pa postreže s konkretnejšimi primeri starizma v zdravstveni praksi. Drugi del knjige obravnava starizem na makroravni.
-
Podnebne spremembe in mi
Obširno poročilo Mednarodnega odbora za podnebne spremembe – IPCC, ki ga je napisalo 234 znanstvenikov iz 66 držav, kaže, da sta človekova dejavnost in konkretno povečanje izpustov toplogrednih plinov od začetkov industrijske dobe, z najizrazitejšimi v zadnjih 50 letih, glavna povzročitelja podnebnih sprememb. Kako se to odraža v življenju na modrem planetu, gledamo dan za dnem pri televizijskih poročilih, ko nam govorijo, kateri del Zemlje so prizadele vremenske katastrofe, kakršnih ne pomnijo.
-
Zbiranje kompletov prve pomoči
Kdaj ste nazadnje preverili rok uporabe kompleta za prvo pomoč, ki ga imate v avtomobilu? Veljavnost mu namreč poteče po petih letih, ker nekateri pripomočki niso več sterilni, so pa še uporabni. Zato komplete prve pomoči s pretečenim rokom veljavnosti zbira AMZS v svojih centrih. Predajo jih Rdečemu križu Slovenije, kjer vsebino s pridom uporabijo pri izobraževanju ekip prve pomoči. Teh je več kot sto, še vsaj 160 jih deluje v osnovnih šolah. Komplete, ki jih bodo zbrali do konca novembra, pa bodo odpeljali v Bosno in Hercegovino, kjer jim zelo primanjkuje sanitetnega materiala za izvajanje tečajev prve pomoči.
Izteka se čas za ureditev hrambe vrednostnih papirjev
Ali se še spomnite certifikatov, ki smo jih po osamosvojitvi dobili od države pri lastninjenju družbenega premoženja? Kam ste jih vložili? Ste nanje že pozabili? Izteka se namreč večletno obdobje, v katerem lahko imetniki svoje delnice prenesejo z brezplačnega registrskega računa na plačljiv trgovalni račun. Časa je samo še do konca decembra, potem bo do pozabljenih delnic upravičena država oziroma Kapitalska družba.
Do konca avgusta namreč prenosa vrednostnih papirjev še vedno ni naredila kar petina lastnikov, to je 51.269 upravičencev. Vrednost teh papirjev pa se giblje okrog 15 milijonov evrov. V veliki meri gre za zapuščino certifikatov in mnogi ljudje so nanje verjetno pozabili, založili papirje ali pa zanje sploh ne vedo. Razlogi za to so verjetno različni. Veliko ljudi, ki so certifikat dobili v letih od 1994 do 1996, je že pokojnih, njihovi vrednostni papirji pa so postali predmet dedovanja. Zato naj dediči preverijo, ali so bile pri dedovanju priglašene tudi delnice. Lastništvo lahko preverijo tudi na KDD– Centralni klirinško depotni družbi v Ljubljani (telefonska številka: 01/307 35 00, elektronski naslov: info@kdd.si).
O starejših naj odločajo starejši sami
Socialne pravice starejših so bile rdeča nit 20. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu starejših. Potekale so razprave o merilih kakovosti dolgotrajne oskrbe, preseganju stereotipov o staranju in starosti z izrazoslovjem, bivanjskih problemih starejših in pomenu poznavanja – in uporabe sodobnih tehnologij.
Tokrat bomo nekoliko več pozornosti namenili razpravi o bivalnih razmerah starejših in možnostih za njihovo izboljšanje, o čemer so se pogovarjali Alenka Ogrin in Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Jera Grobelnik s Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in Lili Štefanič z občine Kočevje.
-
ANKETA
Nekaj sogovornikov smo povprašali, kako in kje varčujejo.
Jožica Rode, profesorica slovenskega jezika in ruščine, Vrhnika: »Odrasla sem v času socializma in sem navajena varčevati na vseh področjih. Predvsem se zelo težko odpovem oblačilu, čeprav ga nosim leta in leta. Čevlje lažje odložim v kakšen zabojnik, medtem ko se pri oblekah takoj spomnim na onesnaževanje okolja s prekomerno proizvodnjo in na izkoriščanje nemočnih ljudi, ki morajo za preživetje delati dneve in noči. Ne razumem, kako lahko marsikdo nekajkrat obleče kakšen kos obleke in ga brez slabe vesti odvrže.«
-
MOJ POGLED
November je – vsaj zame – najbolj morbiden mesec v letu. Tudi če smo kdaj priča indijanskemu poletju, se to vedno dogaja v oktobru, ne v novembru. Presenečenj, ki bi ga naredila privlačnejšega, tako skoraj ne gre pričakovati. Sivina, megla, veliko dežja, kratki dnevi in dolge noči. In kdaj celo prvi sneg.
Takoj na začetku prinaša tudi dan spomina na mrtve. Dan, ko mnogi ljudje odhajajo na grobove, prižigajo na desetine svečk in prinašajo dragocene ikebane. Med letom jih tja namreč ni bilo ali pa zelo redko. In tako na neki način operejo svojo vest, če jo sploh imajo. Sama grem, kadar le lahko, in prvonovembrski obisk je enak prejšnjim. Sicer pa svečke za bližnje pokojne pogosto prižgem kar doma.
Pomoč domačim oskrbovalcem v sodobnih zakonih
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je v slovenskem parlamentu pred obravnavo, bo skušal tudi v Sloveniji zagnati razvoj celovitega sistema za oskrbo vseh, ki so odvisni od pomoči pri vsakdanjih opravilih. Ti zakoni so po evropskih državah sprožili sistematično pomoč neformalnim družinskim oskrbovalcem, ki nosijo na svojih plečih tri četrtine oskrbe v državi.
Po evropskih državah so razširjene štiri vrste javne in strokovne pomoči neformalnim oskrbovalcem. Njihov namen ni nadomestiti domače družinske oskrbe, ampak ji pomagati, da lažje in bolje opravlja to delo – poskrbeti za nemočne svojce je namreč značilnost, ki odlikuje človeka pred drugimi živimi bitji. Javna in strokovna pomoč domačim, neformalnim ali družinskim oskrbovalcem se strokovno imenuje razbremenilna pomoč.
