Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • PISMA BRALCEV

    oktober '21

    Sprostitev ob bajerjih

    Ob branju članka uredničinega uvodnika v julijski Vzajemnosti so se mi prebudili spomini na mlada leta. V tistih zelo revnih časih je bilo vse drugače, saj izhajam iz vasi Rašica, ki je bila 20. septembra leta 1941 do tal požgana. Vaščane so Nemci odpeljali v šentviške zapore, nato v skupno zbirališče v Brestanici, od tam pa so jih poslali v vasi na Hrvaškem. Po vrnitvi domov (rojen sem leta 1942) nas je pričakalo z grmovjem poraslo pogorišče, zato smo po okoliških vaseh fehtali  najnujnejše orodje, da smo lahko začeli obnavljati.

  • Kako porazdeliti breme oskrbovanja?

    oktober '21

    DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

    Oskrbovanje dolgotrajno bolnega ali starostno opešanega družinskega člana običajno prevzame eden izmed sorodnikov – največkrat ostareli zakonec ali odrasla hči. Da v to zahtevno družinsko nalogo vključi tudi druge domače in zunanje ljudi, je enako potrebno, kot da pri gospodinjskem delu sodelujejo žena, mož in otroci. Nekaterim je to uspelo – njihove izkušnje nam kažejo, koga je mogoče vključiti v pomoč pri oskrbovanju in kako to storiti.

    V Sloveniji je v domači družinski oskrbi dobrih 60.000 starostno opešanih in kronično bolnih ljudi. To so trije odstotki prebivalstva, en odstotek pa v domovih za stare ljudi. Takšno je tudi evropsko povprečje potrebe po dolgotrajni oskrbi. Evropski podatki kažejo, da te tri odstotke prebivalstva v domači oskrbi oskrbuje kar deset odstotkov prebivalstva – vsakega torej povprečno več kot trije družinski člani. Še nadaljnjih deset odstotkov prebivalstva pa so sorodniki in ožji prijatelji teh, ki so v domači oskrbi – ti ne sodelujejo pri sami oskrbi, ampak morda oskrbovanca kdaj obiščejo, vsekakor pa so seznanjeni z njegovo odvisnostjo od pomoči. Podatke o oskrbovalcih zbira Eurocarers, evropsko združenje družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Z njimi se ujemajo tudi slovenske raziskave: 200.000 ljudi pri nas torej redno sodeluje pri domači družinski oskrbi, nadaljnjih 200.000 je čustveno ali socialno povezanih s svojcem v domači oskrbi.

  • Srajca srečnega človeka

    oktober '21

    Pred denarjem padajo ljudje na kolena in postajajo klečeplazci. Zaradi denarja se razbijajo družine in prijateljstva. Zaradi denarja ljudje ropajo in postajajo morilci. Denar spreminja ljudi v izkoriščevalce in izsiljevalce. Zgolj zaradi denarja ni človek vreden niti fičnika. Ljudje so vredni mnogo več kakor njihov denar. Da bi bili srečni, ni pomembno posedovati več, ampak biti manj zahteven v svojih željah.  Phil Bosmans

    Ljudje razmišljamo o sreči, zlasti ob željah za zdravje. Pogosto je sicer sreča povezana z drobnimi stvarmi, a kaj, ko naše želje rastejo in včasih dosegajo povsem nepredstavljivo in neuresničljivo stanje. Imeti več in več. Dokaj skromni postanemo šele, ko zbolimo. Takrat v hipu ugotovimo, kako nepomemben je marsikateri sen. 

  • V prometu moramo biti varni vsi udeleženci

    oktober '21

     Z leti ljudje postajamo manj pozorni, težje prilagodljivi, manj okretni, pestijo nas kronične in druge bolezni. V prometu in svetu okoli nas pa se dogajajo hitre in silovite spremembe, ki se jim moramo prilagoditi, pa če smo v avtomobilu, na kolesu, v invalidskem vozičku ali peš … Na prvem mestu je varnost vseh udeležencev v prometu. 

    Po dostopnih podatkih je 25,9 odstotka vseh oseb z vozniškim dovoljenjem starejših od 61 let. Število voznikov, ki so dopolnili 64 let, se vsako leto poveča za približno deset tisoč, s staranjem prebivalstva pa se bo to število še povečalo. Po podatkih Policije in Javne agencije za varnost prometa (AVP) starejši najpogosteje povzročajo prometne nesreče zaradi neprevidnih premikov z vozilom, najpogostejši vzroki za prometne nesreče z umrlimi ali poškodovanimi pa so v tej starostni skupini neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna smer ali stran vožnje in neprilagojena hitrost. Podatki iz leta 2019 kažejo, da so vozniki, starejši od 64 let, povzročili 14 odstotkov vseh nesreč.

  • Prepoznaj, prisluhni in podpri neformalne oskrbovalce 

    6. oktober 2021

    Danes je evropski dan neformalnih oskrbovalcev, ki ga je lani razglasilo evropsko krovno združenje za neformalne oskrbovalce Eurocarers s svojimi članicami, med katerimi je tudi Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Ta opozarja, da je prepoznavnost, kdo so družinski oskrbovalci in kaj delajo, še vedno zelo slaba, čeprav vsak dan ali vsaj vsak teden svoje bolne, invalidne in starostno oslabele svojce, prijatelje in znance oskrbuje skoraj vsak peti prebivalec Slovenije. 

  • Kar 94 odstotkov lastniških stanovanj

    4. oktober 2021

    Danes obeležujemo svetovni dan bivalnega okolja - leta 1985 so prvi ponedeljek v oktobru za ta dan razglasili Združeni narodi, da bi poudarili temeljno pravico vsakogar do ustreznega zavetja. Slovenci po podatkih statističnega urada v povprečju živimo v 82 kvadratnih metrih velikih stanovanjih, velika večina je lastniških.

    Večji del prebivalcev biva v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, večinoma zgrajenih v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Stanovanjski standard v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih precej izboljšal. Po podatkih iz leta 2018 je v državi okoli 852.000 stanovanj oz. 412 na 1000 prebivalcev. Pred 50 leti jih je bilo le 276 na tisoč prebivalcev. Večina stanovanj, več kot devet desetin, ima danes kuhinjo, kopalnico in notranje stranišče, medtem ko leta 1971 ni bilo takšnih niti polovica. Ob takratnem popisu je bilo v Sloveniji še celo 3649 stanovanj brez ustrezne temeljne plošče, tla so bila kar na zemlji.

  • Digitalna enakopravnost za vse starosti

    1. oktober 2021

    Prvi oktober je Mednarodni dan starejših, letos pa je posebna pozornost namenjena udeležbi starejših v digitalnem svetu. Eden od ciljev  mednarodnega dneva starejših je ozaveščanje o pomenu digitalne vključenosti starejših, odpravljanje stereotipov, predsodkov in diskriminacije, povezane z digitalizacijo, ter upoštevanje družbenokulturnih norm in pravice do avtonomije.

    Po podatkih statističnega urada je med prebivalci Slovenije, starimi med 65 in 74 let, že uporabljalo internet 56 odstotkov. Približno polovica prebivalcev, starih do 65 do 74 let pa nima digitalnih veščin, zato so v različnih življenjskih okoliščinah zelo prikrajšani.  

  • Ženske, skrbite za zdravje tudi med epidemijo

    1. oktober 2021

    Ob začetku rožnatega oktobra, mednarodnega meseca ozaveščanja o raku dojk, Združenje Europa Donna Slovenija poziva ženske k skrbi za svoje zdravje, ki je v času epidemije še toliko bolj pomembno.

    Na Onkološkem inštitutu Ljubljana namreč beležijo manjše število postavljenih diagnoz, kar je zaskrbljujoče. To namreč pomeni, da bodo raki odkriti v kasnejših stadijih, s slabšo prognozo, bolj zahtevnim zdravljenjem in z več poznimi posledicami zdravljenja. Zato v združenju poudarjajo, da v času epidemije covida-19 ne smemo pristati na slabši dostop do zdravstva in pravočasne diagnostike, vabilom presejalnih programov pa se morajo odzivati vsi, ki ga dobijo. Predsednica združenja Tanja Španić ženskam svetuje, da se odpovejo nezdravim razvadam, kot sta alkohol in kajenje. Zelo pomembno je tudi samopregledovanje dojk, ki pa ne more nadomestiti udeležbe na presejalnem programu.

  •  Dopolnitve pokojninskega zakona

    30. september 2021

    Državni zbor je s 66 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnitve pokojninskega zakona. V skladu z njimi se bo obdobje prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje tudi po 1. januarju 2013, ko je začela veljati zdajšnja pokojninska reforma z drugačnimi rešitvami, štelo v pokojninsko dobo brez dokupa.

    Z dopolnitvami se po navedbah Levice kot predlagateljice popravljajo krivice za zavarovance, ki so po uveljavitvi reforme leta 2013 ostali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in še naprej plačevali prispevke zanj. Pri tem pa niso vedeli, da se jim doba, za katero so vplačevali prispevke, ne bo upoštevala kot pokojninska doba brez dokupa. Teh ljudi je nekaj manj kot 10.000, med katerimi jih je 2800 že upokojenih, 7000 pa jih na upokojitev še čaka.

  • Zbiranje starega papirja za živali

    30. september 2021

     Četrti oktober je svetovni dan živali, ki ga bodo prostovoljci Društva za zaščito živali Ljubljana že tradicionalno obeležili z akcijo zbiranja starega papirja. Potekala bo v soboto, 2. oktobra, pred Centrom Interspar Vič, kamor lahko med 8. in 18. uro prinesete vse vrste papirja - časopisni papir, kataloge, zapiske, knjige, narezan papir. V društvu pravijo, da pomaga vsak kupček papirja. Del tako zbranih sredstev bo namenjen Zavetišču Horjul in Zavodu SVSP.

    Prostovoljci društva bodo pripravili informativne zloženke, pa tudi izdelke za vas in vaše domače ljubljenčke, poleg tega bodo z vami radi poklepetali o dobrobiti in skrbi za živali.

  • 1
  • …
  • 94
  • 95
  • 96
  • 97
  • 98
  • …
  • 388
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov