Za slovenske zmage

Ob nastopu drugega predsedniškega mandata je Donald Trump obljubil, da bo storil vse, da bo država, ki jo vodi, znova postala vodilna sila sveta. Njegovo dosedanje geslo Najprej Amerika je odločilno zaznamovalo njegovo vodenje najmočnejše države na svetu. Zagotovil je tudi, da si bo močno prizadeval za iskanje rešitev številnih konfliktov po svetu. No, nekatere je s svojimi ravnanji povzročal tudi sam, še posebej, ko je šlo za gospodarsko politiko in odnose v vojaški zvezi Nato.

Za slovenske zmage

Ameriški predsednik Trump, generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nam dopovedujejo, da morajo evropske države korenito povečati stroške za obrambo, če si želijo zagotoviti varnost v teh negotovih mednarodnih razmerah. Ameriški predsednik je evropske članice zveze Nato zelo jasno pozval, naj dvignejo prispevek za obrambo na pet odstotkov BDP, s čimer bi v prihodnjih letih zbrale okoli 800 milijard dolarjev. Glede na dejstvo, da članice zveze Nato velik del orožja kupujejo v ZDA, bi povečanje teh nakupov še okrepilo ameriško orožarsko industrijo.

Za slovenske zmage 

Ko poslušamo izjave evropskih voditeljev, da je treba več denarja nameniti za obrambo, se vsiljuje vtis, da smo tik pred napadom Ruske federacije. Najglasnejša so opozorila iz Poljske in baltskih držav. Nedavni nastop predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen v evropskem parlamentu je prav tako izzvenel kot poziv k večjemu oboroževanju zaradi naraščajoče verjetnosti, da bo Rusija stopnjevala svojo napadalno politiko, obenem pa je treba stopnjevati sankcije zoper to državo. To sovpada z zahtevo ameriškega predsednika Trumpa, naj članice zveze Nato za obrambo namenijo pet odstotkov svojega družbenega proizvoda. Z drugimi besedami: povečati morajo nakupe orožja pri ameriških proizvajalcih. No, tudi evropska orožarska industrija se krepi, nemškemu Rheinmetallu so, zahvaljujoč državnim naročilom, delnice poletele v nebo.

Za slovenske zmage

Letos se spominjamo konca druge svetovne vojne, in ko spremljamo dogajanje po svetu, nas skrbi, da smo na pragu nove svetovne morije. Voditelji protinacistične koalicije so se na Jalti dogovorili, kako naj bo svet urejen po koncu vojne, preprosto povedano, sporazumeli so se o vplivnih območjih, ki bi jih obvladovale zmagovite velesile. Pravzaprav sta se o tem dogovorila ameriški predsednik Roosevelt in sovjetski voditelj Stalin. Britanski predsednik vlade Winston Churchill pri tem ni imel pomembne besede, saj je bilo sogovornikom jasno, da je britanski vpliv v svetu v zatonu. Dogovor, dosežen na Jalti, je bolj ali manj obveljal vse do razpada Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. Sovjeti so vladali v vzhodni Evropi, Američani pa v zahodni.

Za slovenske zmage

Vremenoslovci zelo neradi napovedujejo prihodnje vremenske pojave. Toda zaradi podnebnih sprememb lahko zelo hitro pride do sprememb v življenju. Pri nas se še vedno spominjamo, kakšno škodo so povzročile poplave pred dvema letoma, vendar se je ob tej naravni katastrofi pokazalo, da v nesreči ljudje znamo stopiti skupaj in si pomagati. Seveda pa je veliko odvisno, kako delujejo država in njene službe – gasilci, reševalci, policija, civilna zaščita in ne nazadnje tudi vojska. O zadnji je v zadnjem času veliko govora, še posebej v zvezi z nevarnostmi, ki jih predstavljata vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Ne eno ne drugo vojno žarišče v bližnji prihodnosti ne bo ugasnilo, prav mogoče je, da se bodo spopadi še razširili.

ZA SLOVENSKE ZMAGE

Denar je sveta vladar. To pravilo velja tudi v mednarodnih odnosih. Ta čas jih obvladujejo ZDA oziroma predsednik Donald Trump. Za svoje vodilo je razglasil geslo Najprej Amerika. In tega se drži. Uvedel je drastične uvozne carine, zahteva povečevanje stroškov za obrambo v državah, ki so članice zveze Nato. Pri carinah je nekoliko popustil, ko so mu povedali, da lahko ta sprememba prizadene tudi ameriško gospodarstvo, saj bi prizadete države (zlasti Kitajska) uvedle podobne ukrepe pri uvozu ameriškega blaga. Amerika pač ni edina zvezda na nebu. Pozornosti je vredna tudi Trumpova zahteva za povečanje sredstev, namenjenih obrambi, zlasti v državah Evropske unije (tudi v Sloveniji). Vojna v Ukrajini je seveda spremenila varnostne razmere v Evropi, zato je odločitev o krepitvi obrambnih sposobnosti razumljiva. V ozadju Trumpovih zahtev pa je tudi posel, saj članice zveze Nato približno polovico orožja kupujejo od ameriških orožarskih podjetij.

Za slovenske zmage

V demokratični družbi velja načelo, da vlada ljudstvo. Izvoljeni predstavniki sprejemajo zakone, ki ustrezajo volji ljudstva, ki jim je zaupalo odgovornost za vodenje države. Tudi slovenska ustava sledi temu vodilu, ki ga je že leta 1789 uzakonila francoska revolucija. Nedvoumno je uzakonila pravilo, da so državljani nosilci državne suverenosti, politični voditelji pa le izvrševalci njihove volje, izražene na volitvah. Koga bodo izvolili, je določeno v zakonu o volitvah, ki mora dati vsem političnim skupinam možnost, da pridejo v najvišje zakonodajno telo. Ta sprejema zakone, ki v temelju določajo ravnanje državljanov in oblastnih organov. Če odločajo v nasprotju s to temeljno zavezo, državljani na volitvah izglasujejo drugačno sestavo parlamenta, ki naj sledi večinski volji državljanov.

Za slovenske zmage 

Pojav velikih plakatov ob cestah nam sporoča, da se bližajo parlamentarne volitve in s tem boj za sedeže v državnem zboru in za oblast. Nič novega ni, da vladajoča koalicija poudarja, kako uspešna je, in to ponazarja z izmerljivimi statističnimi podatki, opozicija pa na drugi strani trdi, da je vse narobe in so oni tisti, ki so sposobni vladati bolje. To je pač stalnica v politiki in tudi v drugih parlamentarnih demokracijah ni nič drugače. Kljub temu pa je v slovenskem političnem in družbenem okolju nekaj posebnosti, ki jih ne gre spregledati. V oči bode neverjetno nizka raven razprav v parlamentu. Čeprav je težko z gotovostjo opredeliti, kaj je sovražni govor, je vendarle tudi običajnemu smrtniku jasno, da poslanci o pomembnih družbenih vprašanjih pač ne morejo govoriti na način, ki je včasih običajen za napol opito druščino v vaški gostilni.

Za slovenske zmage 

Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo v dogovoru z ruskim predsednikom Putinom končal vojno v Ukrajini, je bila veliko presenečenje zlasti za članice Evropske unije. Še preden je opravil koristen telefonski pogovor z ruskim predsednikom, je zahodnoevropskim zaveznicam sporočil, da bodo morale znatno povečati sredstva za okrepitev svojih obrambnih zmogljivosti. Za vojaške izdatke jih bodo morale najmanj podvojiti. Poleg tega je napovedal, da bodo ZDA uvedle visoke carine za njihovo blago, ki ga prodajajo v Ameriki. Obe odločitvi je utemeljeval s prepričanjem, da Evropa izkorišča ZDA, ker le-te nosijo največje breme pri zagotavljanju varnosti članic zveze NATO, in da ima Evropa velik presežek v trgovinski menjavi z ZDA.

Za slovenske zmage 

Verni ljudje se ob soočanju z različnimi stiskami pogosto obrnejo k bogu in pričakujejo, da bodo v molitvi našli pomiritev. To upanje pa pogosto ostane neuresničeno, še posebej takrat, ko so težave povezane z ravnanji božjih glasnikov ali celo političnimi voditelji posameznih držav. Takih zlorab vere je bilo v zgodovini ničkoliko, dogajajo pa se tudi v današnjem času. V najbolj sprevrženi obliki se to vidi v ravnanju Izraela v Gazi in Zahodnem bregu.

Spomnimo, Izrael si je od ustanovitve leta 1948 prisvajal ozemlje Palestincev, čeprav so Združeni narodi to početje vseskozi obsojali. V ozadju pa so bili ves čas interesi velikih sil (stalnih članic varnostnega sveta), ki so na Bližnjem in Srednjem vzhodu skušale uveljaviti politiko, ki jim je omogočala obvladovanje tega dela sveta. Povedano na kratko – ves čas je šlo (in še gre) za nafto.