-
Kolumna
Pogosto slišimo, kako pomembno je, da uživamo zdravo hrano, in če je le mogoče, naj bo pridelana v domačem okolju. Zato nam prodajalci tako na tržnici kot tudi v trgovini zatrjujejo, da nam ponujajo blago, ki ustreza našim pričakovanjem. Pa je res tako? Najprej bode v oči, da na marsikaterem izdelku pogosto ni jasno napisano, od kod izvira, kje so ga vzredili oziroma pridelali. No, pri bananah je na primer vsakemu jasno, da niso zrasle v Sloveniji, pri mesu in suhomesnatih izdelkih pa se poreklo pogosto zamegli z oznako »pridelano v EU«.
-
Za slovenske zmage
Pogosto nas zastopniki različnih zavarovalnic, skladov ali bančni uslužbenci nagovarjajo, naj prihranke obogatimo z njihovo pomočjo. Pri tem so zelo vztrajni, saj je pridobivanje novih strank pravzaprav vir njihovega zaslužka. V tej vnemi pa se rado zgodi, da »pozabijo« povedati, da se z izročitvijo denarja raznim vlagateljem izpostavljamo tudi velikim tveganjem. Kar veliko primerov je, ko je stranka sklenila varčevalno pogodbo za nekaj let, a nazadnje ne dobi niti tistega, kar je vplačala.
-
Za slovenske zmage
Po zaključku druge svetovne vojne so oktobra 1945 ustanovili Organizacijo združenih narodov s ciljem, da zagotovijo mir po svetu in preprečijo vojaške spopade. Članice so se zavezale, da bodo morebitne spore reševale po mirni poti. Kot vemo, je to temeljno načelo zelo pogosto ostalo le deklarirana želja, čeprav ustanovna listina predvideva tudi sankcije zoper kršiteljice. Pri tem ima najpomembnejšo vlogo varnostni svet, v katerem pa imajo stalne članice (ZDA, Rusija, Kitajska, Združeno kraljestvo in Francija) pravico veta, in brez njihovega soglasja ni mogoče sprejeti odločitve, ki bi države kršiteljice temeljnih načel organizacije kaznovala.
-
Za slovenske zmage
Vodenje države je pravzaprav zelo zahtevno početje. Sploh če so potrebe velike, možnosti pa omejene. Prva ovira, ki jo moramo upoštevati, so finance. Osnovno pravilo bi moralo biti, da država ne potroši več, kot ji uspe zbrati v proračunu. Ta se praviloma napolni z davki in prispevki, ki jih plačujemo vsi – tako posamezniki kot podjetja. Če ni prilivov, ni denarja za vse tiste dejavnosti, ki jih vsi potrebujemo, na primer za šolstvo, zdravstvo, kulturo, gradnjo infrastrukture … Tudi pokojnine se izplačujejo iz prispevkov, ki jih od svojih plač odvajajo zaposleni. Potem so tu še otroški dodatki, socialne pomoči … Prejemnikov sredstev iz državne blagajne je veliko in vsi po vrsti si želijo, da bi dobili več. Vendar je proračun omejen in sredstva je treba razporediti v okviru možnega. Pogosto si vlade pomagajo tudi z najemom kreditov in prodajo državnih obveznic. Toda to je drago in s takim početjem so omejene možnosti za vzdržnost javnih financ.
-
Za slovenske zmage
Lansko leto smo praznovali 30. obletnico naše samostojne države. Toda ob ponosu na doseženo smo pogosto doživljali razočaranje zaradi prepirov, kdo so bili tisti, ki so najzaslužnejši za ta na vseljudskem plebiscitu utemeljeni cilj. Odgovor na vprašanje, kdo je najbolj zaslužen, je zelo jasen – to so državljani Slovenije. Toda ozrimo se nekoliko v preteklost in videli bomo, da je graditev slovenske države trajala veliko dlje, kot nam dopovedujejo domnevno »najzaslužnejši osamosvojitelji«. Predvsem pa bi ugotovili, da brez ohranjanja narodne kulture in jezika sploh ne bi mogli doseči svoje državne samostojnosti, saj bi kot narod izginili. Tako pa nismo, ker smo bili vztrajni in uporni, ker smo, kot bi rekel Kajuh, imeli visoko dvignjeno glavo.
-
Za slovenske zmage
Po številnih lepih novoletnih željah potihoma vendarle vemo, da je pred nami leto velikih preizkušenj. To so napovedovali že pretekli meseci: dražitev hrane, energije, vse manj vreden denar (inflacija) in predvsem vojna na evropskih tleh. Povrhu doživljamo podnebne spremembe, ki so posledica neverjetnega pohlepa lastnikov kapitala, ki terjajo nenehno gospodarsko rast. Za nobeno od naštetih težav ne najdemo prave rešitve.
Pa vendar bi bilo narobe, če bi obupali, čeprav vemo, da nekaterih napak, storjenih v preteklosti, pač ni mogoče popraviti. Lahko pa vsaj omilimo posledice. Ko gre za okolje, moramo ustaviti pohlep, ki se skriva za tem, da je napredek mogoč le z nenehno gospodarsko rastjo. Potreben je nov dogovor na svetovni ravni o varovanju okolja. Pravzaprav je tak dogovor že dosežen, težava je v tem, da ga največji onesnaževalci ne spoštujejo (Kitajska, ZDA, Indija, Brazilija in države Evropske unije).
-
Za slovenske zmage
Prvič v zgodovini smo državljani na najvišje politično mesto izvolili žensko, ki se do zdaj ni ubadala s prerivanjem v strankarskem merjenju moči in prizadevanjem za prevzem vodenja države. Nataša Pirc Musar pač ne spada v nobeno strankarsko »orbito« in je tudi zavoljo tega vstopila v tekmo za predsedniško mesto brez strankarskega »nahrbtnika«. To je bila njena prednost in seveda tudi dejstvo, da sta njeno kandidaturo podprla tudi dva nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk. Njen protikandidat Anže Logar se je sicer trudil, da bi se prikazal kot od stranke SDS neodvisen politik, vendar mu večina volivcev ni verjela.
-
Za slovenske zmage
Nikomur ni po volji, če o njem odločajo drugi, še posebej, če na te odločitve ne moremo vplivati. A tako pač je. Najprej smo odvisni od odločitev tistih, ki smo jim zaupali odgovornost voditi državo, vendar tudi oni niso povsem samostojni. Poglejte na primer, kako korenito so se v zadnjih mesecih spremenile cene energentov in hrane. V grobem so te podražitve posledica vojne v Ukrajini, kaj hitro pa so svoj lonček pristavili mednarodni špekulanti, ki v novonastalih razmerah vidijo priložnost za velike zaslužke.
-
Za slovenske zmage
Doživljamo velikanske spremembe tako v domačem kot tudi mednarodnem okolju. Doživljamo draginjo, ki ji državljani s povprečnimi dohodki ne zmorejo slediti. Draži se vse – hrana, elektrika, plin, goriva, oskrba v domovih za starejše ... Dodatno nam naše dohodke oklesti še inflacija. Tudi uradni opazovalci gospodarskih in družbenih razmer napovedujejo, da se bodo te v prihodnjih mesecih še zaostrile.
Razlogov za poslabšanje razmer je več, najprej pa nam pade v oči vojna v Ukrajini. Zaradi ruske agresije na to državo so zahodne države uvedle obsežne sankcije proti Rusiji, vendar ta ukrep vojne ni ustavil. Še več, ustavitev dobav ruskih energentov je le-te drastično podražila. Najbolj to novo okoliščino občutijo v Nemčiji, ker je nemogoče čez noč nadomestiti dobavitelja za skoraj polovico potrebnih energentov. Takojšnja posledica sta upad gospodarske rasti in povišanje življenjskih stroškov prebivalstva.
-
Za slovenske zmage
Po drugi svetovni vojni so se zmagovalci dogovorili, da se nikoli več ne smejo zgoditi takšne grozote, kakršne je doživel svet. In so ustanovili Organizacijo združenih narodov (OZN), katere poglavitna skrb je ohraniti varnost in mir po svetu. Toda zelo kmalu se je svetovni mir znašel pred novo grožnjo. Izbruhnila je vojna v Koreji (1950–1953), ki je bila v bistvu vojna med komunistično Sovjetsko zvezo in Kitajsko na eni in ZDA na drugi strani. Kljub vsem ideološkim razlikam je vendarle prevladal razum in članice OZN so na izrednem zasedanju večinsko sprejele resolucijo, ki je po treh letih spopadov vendarle omogočila premirje. To traja še danes.
