Prerivanje politikov, kdo bo zasedel katerega od evropskih stolčkov, je pravzaprav neokusno, skregano z vsem, kar naj bi pomenilo ukvarjanje s politiko. Tisti, ki se je odločil, da bo s svojim delovanjem zagovarjal in uresničeval interese državljanov, pač nima pooblastil, da bi za zvenečimi gesli skrival zelo osebne in povsem gmotne interese. Za pridobivanje naklonjenosti volivcev si kandidati prizadevajo zgolj v času pred volitvami, kakor hitro pa novi/stari poslanci zasedejo mesta v Evropskem parlamentu, se iz »glasnikov evropskih...