Ko ugasnemo novoletne luči, se znova srečamo s krutim vsakdanom. Če smo bili v božično-novoletnem času preveč razsipni, bomo s težavami »krpali« družinski proračun. Najmanj, kar moramo storiti, je, da prilagodimo svojo potrošnjo glede na svoje dejanske zmožnosti. Obdobje, v katero vstopamo, bo polno preizkušenj.

O razmerah doma in po svetu je spregovorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Ni slepomišila, povedala je naravnost. Svet je na veliki preizkušnji: ali bomo ustavili brezglavo hlastanje po dobičku in se resno spopadli s podnebnimi spremembami. Brez tega osnovnega spoznanja smo ljudje obsojeni na izumrtje. Svetovna podnebna konferenca v Dubaju je bila priložnost za pravi korak k odpravi vzrokov za segrevanje ozračja. Vendar je izplen bolj piškav. Res je, da so v sklepni dokument zapisali, kako se segrevanje ozračja ne sme povečati za več kot 1,5 stopinje, a so se hkrati izognili zavezi, da se preneha uporaba fosilnih goriv. Ampak tega realisti niti niso pričakovali, saj je konferenca potekala v eni izmed največjih proizvajalk nafte na svetu.

Za slovenske zmage

O ustavnih spremembah naj razpravljajo predvsem strokovnjaki, ki vedo, o čem govorijo. Zanesljivo imajo prav tisti, ki pravijo, da se morebitne ustavne spremembe pišejo s »tresočo roko«. Pa vendar dosedanje izkušnje potrjujejo, da temeljno ustavno določilo, ki pravi, da imajo državljani pravico izbirati in izbrati svoje predstavnike, ki v njihovem imenu sprejemajo odločitve, v resnici zelo malo vpliva na odločanje o državnih predstavnikih. Dejansko se volja državljanov lahko izrazi predvsem na volitvah, ko na predlog posamezne politične...

Za slovenske zmage

Čeprav bodo volitve za devet sedežev v evropskem parlamentu šele junija prihodnje leto, se je v političnih strankah že začelo prerivanje, kdo izmed strankarskih veljakov bo uvrščen na strankarske liste v tekmi za to ugledno in finančno mamljivo funkcijo. Evropski poslanec namreč zasluži kar za 2.812 evrov več kot predsednica oziroma predsednik države. Res je sicer, da se njihovi prejemki plačujejo iz proračuna evropskega parlamenta, vendar se ta »napaja« s prispevki držav članic.

Za slovenske zmage 

Letos smo pogosto gledali v nebo in oblake, ki smo jih videli, in ugibali, kaj nam bo prineslo vreme. Najprej je bila pozeba, potem suša in nazadnje uničujoče poplave. Ob vsem tem dogajanju smo lahko ugotovili, da smo tako kot posamezniki kot tudi skupnost v bistvu nemočni, ko gre za posledice naših ravnanj v preteklosti. Stoletja se je namreč nabirala »nesnaga« v ozračju, ki je bila posledica izpustov fosilnih goriv v času intenzivne industrializacije (zlasti kurjenja s premogom) in zdaj se pač spopadamo s posledicami naših ravnanj v preteklosti. 

Za slovenske zmage

Naravna nesreča, ki je prizadela našo državo, se je dotaknila domala vsakega od nas. Odziv je bil zares izjemen. Ljudje smo množično priskočili na pomoč sodržavljanom v stiski. Dejansko je celotna družba združila moči, da bi omilila razdejanje. Pomagajo nam tudi sosednje države in Evropska unija kot celota. Zares, v veliki nesreči nismo ostali sami.

Posebej je pomembno poudariti, kako je uspešno delovala Civilna zaščita. Na dramatične dogodke so se njeni sestavni deli odzivali hitro in usklajeno, čeprav vseh posledic naravne ujme ni bilo mogoče preprečiti. Podrti mostovi, pretrgane cestne povezave in električno omrežje, poplavljena polja in zrušeni domovi … Katastrofa je prizadela večino države. In kako se je odzvala oblast? Težko bi ji očitali, da ni takoj prepoznala razsežnosti tragedije, v okviru možnosti, ki jo država ima, so bile v najkrajšem možnem času vzpostavljene poti za dostavo pomoči. Sodelovali so vsi od gasilcev do vojakov in humanitarnih organizacij. Tudi velika večina medijev se je v tej preizkušnji odzvala ustrezno in državljani smo vedeli, kaj se dogaja »na terenu«.

Za slovenske zmage 

Izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN je zagotovo uspeh naših prizadevanj za uveljavitev na mednarodnem prizorišču. Ob dvotretjinski podpori članic svetovne organizacije vendarle velja vprašati, kako je prišlo do tako prepričljive »zmage«. V bistvu je to velik uspeh slovenske diplomacije, ki je veliko večino držav prepričala, da je vredna njihovega zaupanja. Za mesto v varnostnem svetu je namreč poleg Slovenije kandidirala tudi Belorusija, ki je zelo očitna podpornica ruske agresije na Ukrajino. Slovenija pa je skupaj z veliko večino članic OZN jasno obsodila rusko kršitev ustanovne listine OZN.

Kolumna

Pogosto slišimo, kako pomembno je, da uživamo zdravo hrano, in če je le mogoče, naj bo pridelana v domačem okolju. Zato nam prodajalci tako na tržnici kot tudi v trgovini zatrjujejo, da nam ponujajo blago, ki ustreza našim pričakovanjem. Pa je res tako? Najprej bode v oči, da na marsikaterem izdelku pogosto ni jasno napisano, od kod izvira, kje so ga vzredili oziroma pridelali. No, pri bananah je na primer vsakemu jasno, da niso zrasle v Sloveniji, pri mesu in suhomesnatih izdelkih pa se poreklo pogosto zamegli z oznako »pridelano v EU«.

Za slovenske zmage 

Pogosto nas zastopniki različnih zavarovalnic, skladov ali bančni uslužbenci nagovarjajo, naj prihranke obogatimo z njihovo pomočjo. Pri tem so zelo vztrajni, saj je pridobivanje novih strank pravzaprav vir njihovega zaslužka. V tej vnemi pa se rado zgodi, da »pozabijo« povedati, da se z izročitvijo denarja raznim vlagateljem izpostavljamo tudi velikim tveganjem. Kar veliko primerov je, ko je stranka sklenila varčevalno pogodbo za nekaj let, a nazadnje ne dobi niti tistega, kar je vplačala.

Za slovenske zmage

Po zaključku druge svetovne vojne so oktobra 1945 ustanovili Organizacijo združenih narodov s ciljem, da zagotovijo mir po svetu in preprečijo vojaške spopade. Članice so se zavezale, da bodo morebitne spore reševale po mirni poti. Kot vemo, je to temeljno načelo zelo pogosto ostalo le deklarirana želja, čeprav ustanovna listina predvideva tudi sankcije zoper kršiteljice. Pri tem ima najpomembnejšo vlogo varnostni svet, v katerem pa imajo stalne članice (ZDA, Rusija, Kitajska, Združeno kraljestvo in Francija) pravico veta, in brez njihovega soglasja ni mogoče sprejeti odločitve, ki bi države kršiteljice temeljnih načel organizacije kaznovala.

Za slovenske zmage 

Vodenje države je pravzaprav zelo zahtevno početje. Sploh če so potrebe velike, možnosti pa omejene. Prva ovira, ki jo moramo upoštevati, so finance. Osnovno pravilo bi moralo biti, da država ne potroši več, kot ji uspe zbrati v proračunu. Ta se praviloma napolni z davki in prispevki, ki jih plačujemo vsi – tako posamezniki kot podjetja. Če ni prilivov, ni denarja za vse tiste dejavnosti, ki jih vsi potrebujemo, na primer za šolstvo, zdravstvo, kulturo, gradnjo infrastrukture … Tudi pokojnine se izplačujejo iz prispevkov, ki jih od svojih plač odvajajo zaposleni. Potem so tu še otroški dodatki, socialne pomoči … Prejemnikov sredstev iz državne blagajne je veliko in vsi po vrsti si želijo, da bi dobili več. Vendar je proračun omejen in sredstva je treba razporediti v okviru možnega. Pogosto si vlade pomagajo tudi z najemom kreditov in prodajo državnih obveznic. Toda to je drago in s takim početjem so omejene možnosti za vzdržnost javnih financ.