Za slovenske zmage

V preteklih tednih smo veliko brali in slišali o posledicah vključitve naše države v Evropsko unijo. Prevladujoče je mnenje, da je bila ta odločitev, ki so jo potrdili državljani z velikansko referendumsko podporo, pravilna. Dejansko smo doživeli napredek na vseh področjih, povečali so se bruto domači proizvod, industrijska proizvodnja, osebni standard, možnosti za razvoj izobraževanja, odprte meje so v našo državo pripeljale več turistov, prevzem evra je omogočil trdnejše državne finance. Skratka dobro smo se odločili.

Za slovenske zmage

Za športnike je nastop na olimpijskih igrah priložnost, ki jih spodbuja k doseganju vrhunskih dosežkov. Že to, da dosežejo uvrstitev na to največjo športno prireditev, je velik uspeh. Nazadnje pa vendarle štejejo medalje. Do zdaj so slovenski športniki zelo uspešno sodelovali v bojih za olimpijska odličja, zato so tudi tokrat pričakovanja velika. Ne le tekmovalcev, temveč tudi javnosti. Uspehi nam dvigujejo samozavest, saj dokazujejo, da se lahko naši športniki enakovredno merijo tudi v svetovnih okvirih.

Za slovenske zmage

Tokrat se ozrimo v Palestino, nekateri opazovalci tega dela sveta ga poimenujejo Jutrovo. Tu imajo svoje korenine tri verstva, ki nekako opredeljujejo naše razmišljanje in naš pogled na svet. Ta verstva – judovstvo, krščanstvo in islam – vsaj posredno vplivajo na životarjenje Palestincev, ki v Gazi in na Zahodnem bregu doživljajo pekel na zemlji. Izrael v svojem maščevalnem pohodu pobija vse po vrsti, največ žrtev je med civilnim prebivalstvom. Premiera Netanjahuja in njegove vojaške vlade pri njihovem osvajalskem pohodu nič ne ustavi, presliši tudi zelo jasna opozorila velike večine članic Organizacije združenih narodov, čeprav je prav ta organizacija neposredno po drugi svetovni vojni (leta 1948) omogočila ustanovitev judovske države na palestinskem ozemlju.

Za slovenske zmage 

Če se odločimo, da bomo na vrtu posadili drevo, nam v drevesnici svetujejo, da z žičnim zavojem zavarujemo korenine, da jih ne požre voluhar. Prav tako moramo druge rastline z različnimi zaščitnimi sredstvi zavarovati pred škodljivci.

Tudi v družbi in državi bi morali imeti učinkovito zaščito pred svojevrstnimi »voluharji«, ki nam kradejo »pridelek« (javni denar). Za to skrb so v prvi vrsti zadolženi organi pregona, ki bi morali preprečiti prisvajanje denarja, ki ga država in družba namenjata za pokrivanje skupnih potreb. Gre za financiranje zdravstva, šolstva, javne infrastrukture …, skratka za vse tisto, kar država plačuje iz proračuna. Ta denar pa mika predvsem tiste, ki želijo obogateti z izigravanjem pravil.

Za slovenske zmage 

Šele ko izgubimo dobrino, ki se zdi samoumevna, se zavemo njene vrednosti. Zagotovo to velja za vodo, ki jo prepogosto porabljamo, ne da bi se zavedali, da so tudi vodni viri omejeni. Brez vode pač ni življenja, v človeškem telesu je na primer kar 70 odstotkov vode. Še posebej pomembna je pitna voda, zaradi nje lahko izbruhnejo tudi vojne med plemeni ali celo državami. Še posebej skrbno varujejo vodne vire v sušnih delih sveta, kot je saharska puščava. Tam domujejo Tuaregi, pleme, ki nadzoruje redke oaze in karavanske poti. Do zdaj so bili uspešni in so se znali upreti vsiljivcem, ki so si želeli prisvojiti njihovo največje bogastvo.

Ko ugasnemo novoletne luči, se znova srečamo s krutim vsakdanom. Če smo bili v božično-novoletnem času preveč razsipni, bomo s težavami »krpali« družinski proračun. Najmanj, kar moramo storiti, je, da prilagodimo svojo potrošnjo glede na svoje dejanske zmožnosti. Obdobje, v katero vstopamo, bo polno preizkušenj.

O razmerah doma in po svetu je spregovorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Ni slepomišila, povedala je naravnost. Svet je na veliki preizkušnji: ali bomo ustavili brezglavo hlastanje po dobičku in se resno spopadli s podnebnimi spremembami. Brez tega osnovnega spoznanja smo ljudje obsojeni na izumrtje. Svetovna podnebna konferenca v Dubaju je bila priložnost za pravi korak k odpravi vzrokov za segrevanje ozračja. Vendar je izplen bolj piškav. Res je, da so v sklepni dokument zapisali, kako se segrevanje ozračja ne sme povečati za več kot 1,5 stopinje, a so se hkrati izognili zavezi, da se preneha uporaba fosilnih goriv. Ampak tega realisti niti niso pričakovali, saj je konferenca potekala v eni izmed največjih proizvajalk nafte na svetu.

Za slovenske zmage

O ustavnih spremembah naj razpravljajo predvsem strokovnjaki, ki vedo, o čem govorijo. Zanesljivo imajo prav tisti, ki pravijo, da se morebitne ustavne spremembe pišejo s »tresočo roko«. Pa vendar dosedanje izkušnje potrjujejo, da temeljno ustavno določilo, ki pravi, da imajo državljani pravico izbirati in izbrati svoje predstavnike, ki v njihovem imenu sprejemajo odločitve, v resnici zelo malo vpliva na odločanje o državnih predstavnikih. Dejansko se volja državljanov lahko izrazi predvsem na volitvah, ko na predlog posamezne politične...

Za slovenske zmage

Čeprav bodo volitve za devet sedežev v evropskem parlamentu šele junija prihodnje leto, se je v političnih strankah že začelo prerivanje, kdo izmed strankarskih veljakov bo uvrščen na strankarske liste v tekmi za to ugledno in finančno mamljivo funkcijo. Evropski poslanec namreč zasluži kar za 2.812 evrov več kot predsednica oziroma predsednik države. Res je sicer, da se njihovi prejemki plačujejo iz proračuna evropskega parlamenta, vendar se ta »napaja« s prispevki držav članic.

Za slovenske zmage 

Letos smo pogosto gledali v nebo in oblake, ki smo jih videli, in ugibali, kaj nam bo prineslo vreme. Najprej je bila pozeba, potem suša in nazadnje uničujoče poplave. Ob vsem tem dogajanju smo lahko ugotovili, da smo tako kot posamezniki kot tudi skupnost v bistvu nemočni, ko gre za posledice naših ravnanj v preteklosti. Stoletja se je namreč nabirala »nesnaga« v ozračju, ki je bila posledica izpustov fosilnih goriv v času intenzivne industrializacije (zlasti kurjenja s premogom) in zdaj se pač spopadamo s posledicami naših ravnanj v preteklosti. 

Za slovenske zmage

Naravna nesreča, ki je prizadela našo državo, se je dotaknila domala vsakega od nas. Odziv je bil zares izjemen. Ljudje smo množično priskočili na pomoč sodržavljanom v stiski. Dejansko je celotna družba združila moči, da bi omilila razdejanje. Pomagajo nam tudi sosednje države in Evropska unija kot celota. Zares, v veliki nesreči nismo ostali sami.

Posebej je pomembno poudariti, kako je uspešno delovala Civilna zaščita. Na dramatične dogodke so se njeni sestavni deli odzivali hitro in usklajeno, čeprav vseh posledic naravne ujme ni bilo mogoče preprečiti. Podrti mostovi, pretrgane cestne povezave in električno omrežje, poplavljena polja in zrušeni domovi … Katastrofa je prizadela večino države. In kako se je odzvala oblast? Težko bi ji očitali, da ni takoj prepoznala razsežnosti tragedije, v okviru možnosti, ki jo država ima, so bile v najkrajšem možnem času vzpostavljene poti za dostavo pomoči. Sodelovali so vsi od gasilcev do vojakov in humanitarnih organizacij. Tudi velika večina medijev se je v tej preizkušnji odzvala ustrezno in državljani smo vedeli, kaj se dogaja »na terenu«.