Negovana in zdrava koža pozimi
Dobro počutjedecember '25Zdravje

Zdravje
Nizke temperature, veter ter ogrevani prostori kožo izsušujejo, zato postane občutljivejša in manj odporna. K izsušitvi kože pozimi so nekoliko bolj nagnjene ženske in osebe, ki več delajo z vodo in čistili.
Suha koža se drobno lušči in srbi, razpraskanine, ki nastanejo, pa se lahko okužijo z različnimi mikrobi, ki jih s praskanjem nanesemo na kožo. Predeli kože, kjer se močno in pogosto praskamo, se lahko zadebelijo ( lichen simplex chronicus ) ali celo nastanejo vozliči. Neredko koža zaradi mraza razpoka, predvsem na rokah nastanejo različno globoke kožne razpoke ali ragade. Spremembe so podobne blagemu ekcemu. Zaradi mraza in tesne obutve se lahko pojavijo tudi vnetja obnohtja, ki pordi, postane boleče in oteče.
Pigmentne spremembe moramo opazovati
Dobro počutjeseptember '25Zdravje

ZDRAVJE
Na koži, sploh tam, kjer je izpostavljena soncu, se pogosto pojavljajo različne spremembe, običajno obarvane lise. Svetujem vam, da jih opazujete in ob hitri spremembi barve, velikosti oziroma oblike ali ob vsakršnem dvomu nemudoma obiščete dermatologa.
Pri ženskah, še posebej pri tistih, ki uživajo nadomestna hormonska zdravila, se pogosto na obrazu in dekolteju pojavijo rjave lise različnih oblik in velikosti. Imenujemo jih melazma. Običajno niso nevarne, predstavljajo pravzaprav povečano kopičenje kožnega pigmenta melanina med zdravimi celicami povrhnjice, keratinociti. Odstranjujemo jih lahko na več načinov. V lekarnah so brez recepta na voljo številne belilne kreme za razbarvanje lis. Vsebujejo nizke koncentracije hidrokinona, ki zmanjša nastajanje kožnega pigmenta melanina v kožnih...
Alergije, ki jih povzroča sonce

Zdravje
Neredko se ljudem na počitnicah ter tudi doma ob prostočasnih aktivnostih na prostem pojavi srbeč izpuščaj na koži, izpostavljeni soncu. Ker močno srbi in peče, je precej moteč. Tudi kombinacija nekaterih zdravil in izpostavljanja soncu lahko povzroči težave.
Nekateri ljudje so žal občutljivejši za prejete UV-žarke v sončni svetlobi, predvsem svetlopolti, svetlolasi ali rdečelasi ter svetlooki. Občutljivejši so tudi ljudje, ki redno uživajo zdravila zaradi kroničnih obolenj. Občutljivejše osebe se morajo v sončnih dneh pozno spomladi in poleti dosledno zadrževati v senci ali notranjih prostorih med 11. in 18. uro. Potrebna so zaščitna pokrivala in lahna oblačila z dolgimi rokavi in dolga krila ali hlače.
-
Rozacea na obrazu
Bralka Anica piše, da so se ji okoli znamenja na obrazu pojavile rdeče pikice in mozolji. Kozmetičarka ji je dejala, da je to neka oblika rozacee. Mazanje s kremo Bepanderm ne pomaga.
Težave, ki jih opisujete, so lahko znaki rozacee ali pa druge kožne bolezni. Rozacea se najpogosteje pojavi pri ženskah v srednjih in zrelih letih, ki so občutljivejše, svetle polti in nagnjene k zardevanju. Običajno se najprej pojavijo nekoliko razširjene drobne žilice, kasneje tudi bunčice in gnojni mozoljčki ali pustule.
-
DERMATOLOGINJA SVETUJE
Bralka Milka piše, da že več kot dve leti obiskuje dermatologa zaradi aktinične keratoze (zaroženevanje zaradi sevanja). Na licu ima spremembo, veliko dva krat dva centimetra, koža je rahlo rožnata in hrapava. Dvakrat so spremembo pomrznili, vendar brez učinka, to velja tudi za različne kreme. Nov dermatolog je ugotovil, da je na licu blaga vnetna infiltracija, in ji svetoval omejen čas mazanja s kremo Afloderm cr. in uporabo balzama Cicaplast. Sprašuje, kako naj po zdravljenju neguje zelo suho kožo na obrazu.
Zaščita pred soncem in vitamin D
Vprašajte dermatologinjo
Za nasvet sprašuje bralka, ki so ji lani odstranili rakasto tvorbo na obrazu. Zdravnica jo je opozorila, da se mora izogibati soncu in poskrbeti za zaščito s klobukom, nositi tanka poletna oblačila z dolgimi rokavi. Bralko zdaj skrbi, kako bo dobila dovolj vitamina D.
Bralka ne navaja, katere vrste kožnega raka so ji odstranili in na kakšen način. Obstaja namreč več metod odstranjevanja, najpogostejša je kirurška odstranitev oziroma izrez tvorbe.
V grobem ločimo nemelanomske oblike kožnega raka in maligni melanom. Najpogostejši obliki nemelanomskega kožnega raka sta bazaliom in ploščatocelični rak kože in sluznic. Bazaliom se najpogosteje pojavi na obrazu in drugih predelih kože, ki so pogosto izpostavljeni sončnim žarkom, lahko tudi drugje po koži telesa. Običajno se kaže kot vozliček kožne barve, rahlo bisernega sijaja, včasih so tudi s prostim očesom vidne razširjene drobne žile. Nemelanomske oblike kožnega raka običajno redko zasevajo in povzročajo metastaze drugje po telesu, rastejo pa destruktivno, zato jih je treba čim prej izrezati, da so okolišna tkiva čim manj poškodovana, rana in brazgotina po posegu pa sta čim manjši.
Bralcem svetujem, da ob vsaki opisani spremembi na koži takoj obiščete dermatologa. Natančno se lahko opredeli kožni rak s posebnim mikroskopom, t. i. dermoskopom.-
Hrapava in srbeča koža
Bralko Marijo skrbijo kožne spremembe pri 16-letni vnukinji. Pojavile so se ji drobne bunkice po rokah in stegnih, koža je zelo hrapava, predvsem pa jo močno srbi. Koža ni vneta, dekle pa motita srbečica in videz, saj ne želi obleči majic s kratkimi rokavi. Babica sprašuje, kako ji lahko pomaga.
Spremembe, zaradi katerih ste zaskrbljeni vi in vaša vnukinja, niso nevarne in so pogoste pri najstnicah, nekoliko redkeje pri najstnikih. Okoli dlačnih mešičkov v koži na nadlahteh, podlahteh, stegnih in golenih se nakopiči keratin odmrlih kožnih celic povrhnjice in nastanejo srbeče bunčice. Koža je hrapava, suha, srbeča, morda se celo lušči. Običajno ni vneta niti pordela, razen kadar se oseba izrazito praska in nastanejo razpraskanine. Opisane spremembe strokovno imenujemo pilarna keratoza, med najstniki se pogosto sliši, da govorijo o kurji koži. Včasih je pilarna keratoza pridružena atopičnemu dermatitisu, kožni bolezni, vendar bi v tem primeru imela vaša vnukinja tudi vneto kožo na tipičnih lokacijah: vekah, notranji strani komolcev in kolen ter zapestij in gležnjev. Koža na teh mestih bi bila pordela, otekla in močno srbeča.
-
VPRAŠAJTE DERMATOLOGINJO
Bralec opaža, da ima po rehabilitaciji v zdraviliškem bazenu težave s suhimi dlanmi. Čeprav si roke redno maže z zaščitno kremo 48, je koža nenehno suha.
Suho in občutljivo kožo na dlaneh večkrat opažamo pri osebah, ki imajo roke pogosto ali dalj časa v vodi, še posebej, če so tudi v stiku z razkužili, detergenti ali čistili. Dlani postanejo suhe, ker se s kroničnim draženjem z vodo in drugimi snovmi poškoduje dvoslojna zaščitna lipidna plast v povrhnjici, ki koži preprečuje izsušitev z zmanjšanim izhlapevanjem vode iz globljih plasti kože. Koža se namreč vlaži od znotraj, zato je potrebna dobra hidracija telesa. V koži so sestavine, t. i. humektanti, ki zadržijo vodo in nekoliko vežejo tudi vodo iz okolja.
-
Dobro počutjefebruar '25Zdravje
Vprašajte dermatologinjo
Bralka navaja, da se ji je z leti močno povesila koža nad očmi. Ne le da je zaradi povešenih vek vedno videti utrujeno, ima tudi občutek, da motijo njen vid. Sprašuje, s katerimi posegi bi lahko popravila videz oči.
Kot se z leti stara koža po celem telesu, potekajo procesi staranja kože tudi na vekah. V koži se zmanjša tvorba kolagena in elastina, postane tanjša ter manj čvrsta in tako se veke posledično povesijo. V nekaterih družinah celo obstaja genetska predispozicija za hitrejše in izrazitejše povešanje vek. Oseba ima zaradi povešenih vek običajno utrujen ali žalosten videz. A niso samo estetska težava, zmanjšajo lahko tudi vidno polje, kar lahko povzroča težave pri določenih aktivnostih.
-
Dobro počutjejanuar '25Zdravje
Vprašajte dermatologinjo
Bralec Karol ima težave z neprijetno srbečico kože po rokah in med prsti ter komolcih in kolenih. Zdravnik mu je predpisal gel Metida, ki pa ne pomaga, zato prosi za nasvet.
Mraz in centralno ogrevanje kožo izsušujeta, kar lahko zelo srbi, čeprav ni prisotna nobena kožna bolezen. Če je koža na opisanih mestih tudi pordela, zadebeljena ali razpokana, bi bila lahko vzrok alergija ali začetna oblika luskavice. Če pa na koži ni vidnih sprememb, ampak je le izsušena, gre za kserozo, ki pa je bolj nevšečnost kot prava kožna bolezen. Da bi jo odpravili, je treba kožo navlažiti in obnoviti dvoslojno zaščitno plast lipidov v povrhnjici.



