Vzroki za izpadanje las so različni
Izpadanje las je fiziološko pogojeno, saj zdravi odrasli osebi vsak dan izpade od 60 do 100 las. Proces je izrazitejši spomladi in jeseni, prav tako se lasje tanjšajo in redčijo s staranjem. Nenadno in intenzivnejše izpadanje las pa že ima svoj vzrok, vendar ni nujno, da vodi v nastanek plešavosti. Dobro je, da obiščemo dermatologa, ki bo poiskal vzrok in predlagal najustreznejše zdravljenje.
Ni dokazano, da bi različni kozmetični pripravki za nego in barvanje las neposredno povzročali izpadanje, lahko pa povzročajo reakcije na lasišču, ob izrazitejšem vnetju je mogoče izpadanje las. Sočasno z izgubo las se lahko pojavijo tudi različne spremembe na nohtih, na primer pikčaste vdolbinice na nohtih, razbrazdani nohti in podobno.
-
Vse pogosteje prihajajo k zdravnikom po pomoč bolniki s hudo utrujenostjo, ki ne mine s počitkom, pač pa jih izčrpava in hudo ovira pri delu, osebnem življenju in socialnih dejavnostih. Sindrom kronične utrujenosti je resnična bolezen z različnimi obrazi in ni izmišljotina preobremenjenih povzpetnikov in nevrotičnih posameznikov, kot so včasih predvidevali.
Sindrom kronične utrujenosti (SKU) postaja vse pogostejši, saj naj bi se z njim spopadalo od 0,2 do 0,4 odstotka ljudi vseh starostnih skupin in različnih socialnih in družbenih slojev. Najpogosteje se huda izčrpavajoča utrujenost pojavi pri osebah med 20. in 40. letom starosti, lahko tudi v kasnejši starosti. Neredko obolijo tudi otroci, predvsem v puberteti, ter celo mlajši od pet let.
-
Do sprememb na nohtih lahko pride zaradi različnih vzrokov. Glivične okužbe so lahko navidezno podobne različnim obolenjem, zato je dobro obiskati dermatologa, ki bo predpisal najučinkovitejše zdravljenje.
Nohti so rožene tvorbe, ki jih sestavlja prozorna nohtna plošča in so obdani s kožno gubo oz. kutikulo. Nohti na rokah rastejo hitreje – približno od 0,5 do 1 milimetra na teden, na nogah pa počasneje – od 0,2 do 0,5 milimetra na teden. Pri starejših osebah rastejo počasneje. Na hitrost rasti in čvrstost nohtov vplivata tudi delovanje ščitnice in splošna prehranjenost organizma.
-
Koža je naš največji organ, ki se stara podobno kot druga tkiva, bogata z vezivom: hrustanec, krvožilni sistem in kosti. Z zunanjim videzom komuniciramo z okolico, zato je zdrav in mladosten videz pomemben za samopodobo in samozavest. Žal pa so prvi znaki staranja pogosto vidni prav na koži.
Na staranje kože vplivajo genski zapis in različni zunanji dejavniki, predvsem kajenje, uživanje alkohola, prekomerno izpostavljanje UV-žarkom (sončni žarki in solarij) ter stres.
Zrela koža je v primerjavi z mlado kožo tanjša in bolj suha. Z leti se zmanjšuje količina kolagena in elastičnih vlaken v koži. Manj je tudi hialuronske kisline, kislega polisaharida, ki tvori večino zunajceličnega matriksa, v katerem ležijo kolagenska in elastična vlakna, ter veže vodo. Zato postane koža tanjša, manj napeta in povešena. Pojavijo se tudi različno globoke statične gube. Zmanjša se tvorba maščob v koži, predvsem ceramidov, in posledično je okrnjena zaščitna lipidna dvoslojna plast v roženi plasti povrhnjice. Koža postane zato občutljivejša za zunanje dražljaje in bolj izsušena.
-
V hladnejših mesecih še posebej skrbno negujte in zaščitite svoj največji organ – kožo. Zaradi centralnega ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih pozimi bolj suh, tudi zunanji hlad in veter kožo izsušujeta. Poleg pogostejših okužb dihalnih poti so pozimi pogostejše tudi nekatere kožne bolezni.
Dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici preprečuje prekomerno izhlapevanje vode in posledično izsušitev kože ter vdor različnih mikrobov in drugih škodljivih snovi iz okolja v globlje plasti kože. Če je zaščitna plast oslabljena zaradi podedovanih lastnosti ali prepogostega umivanja s premočnimi mili, postane koža občutljivejša za zunanje dražljaje in okužbe. Pojavijo se različna vnetja kože oziroma dermatitisi.
-
Rdečica ali rozaceja, ki prizadene kožo na obrazu, je predvsem težava žensk v zrelih letih. Spremembe na koži obraza se lahko pojavijo šele v menopavzi ali že pred 30. letom starosti. Moški imajo te težave sicer redkeje, vendar se pri njih bolezen pojavlja v hujši obliki. Bolezen ni nevarna niti ne povzroča hujšega srbenja, je pa kronična in zelo estetsko moteča.
Nekateri povezujejo pojav rozaceje s prebavnimi težavami in okužbo z želodčno bakterijo Helicobacter. Ob trdovratnih kožnih težavah je zato smiselno opraviti pregled pri gastroenterologu. Rozacejo lahko povzročijo tudi hormonske kortikosteroidne kreme, s katerimi si dalj časa mažemo obraz zaradi drugih težav.
Zaščitite se pred sončnimi žarki
Sončni žarki nas že nekaj časa prijetno grejejo, med počitnicami pa jim bomo še bolj izpostavljeni. Kolesarjenje, sprehodi in različne športne dejavnosti v lepem sončnem vremenu spodbudno vplivajo na naše počutje in razpoloženje ter spodbujajo nastajanje vitamina D v koži, ki je pomemben pri preprečevanju osteoporoze in sodeluje pri mnogih pomembnih presnovnih procesih v telesu. Za tvorbo vitamina D v koži zadostuje že 15-minutno izpostavljanje kože na rokah in obrazu sončni svetlobi trikrat tedensko. Prekomerno izpostavljanje soncu pa lahko škodljivo vpliva na našo kožo.
Ko nas kaj piči, ugrizne ali opeče
Da bodo naše počitnice brez neprijetnih srbečih kožnih izpuščajev, poskrbimo za zaščito pred piki klopov, komarjev in drugih žuželk s primernimi oblačili in obutvijo ter uporabo različnih repelentov. Posledice pika klopa, okuženega z borelijo, so namreč lahko zelo resne, če okužbe pravočasno in pravilno ne zdravimo.
Klopi so večinoma v podrasti, ob nizkem vejevju na obronkih gozdov, najdemo pa jih tudi v mestnih parkih. Ko se vrnemo domov, se oprhamo in skrbno pregledamo. Morebitnega klopa odstranimo s pinceto ali posebno prijemalko, ki sta na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Če delček klopa ostane v koži, ga ne premažemo z oljem, kot to svetuje staro izročilo, saj bi klop zaradi zadušitve v kožo izločil še več sline, ki je lahko okužena. V tem primeru je potreben obisk zdravnika.
-
Različne spremembe na nohtih so najpogosteje diagnosticirane kot glivične okužbe in neredko se uporabljajo antimikotične kreme in celo sistemski antimikotiki (protiglivična zdravila) v tabletah brez potrebe. Tako je zdravljenje neučinkovito in se hitreje razvija odpornost glivic proti zdravljenju. Sistemski antimikotiki imajo lahko tudi resnejše stranske učinke, še posebej če jih uživamo skupaj z nekaterimi zdravili, npr. statini za zniževanje maščob v krvi in nekaterimi antibiotiki. Le približno polovica težav z nohti je posledica glivičnih okužb.
Kontaktni dermatitisi in ekcemi
Kontaktni dermatitisi nastanejo zaradi stika kože z dražečo snovjo iz okolja ali delovanja fizikalnih faktorjev okolja (npr. UV-žarkov, mraza ali vročine) na kožo. Kožo lahko dražijo tudi telesni izločki, kot so urin, znoj in blato. Tudi nestrokovno opravljeni laserski posegi v kozmetičnih salonih lahko močno poškodujejo kožo.
Kontaktni dermatitisi pogosteje nastanejo pri osebah, ki že imajo okvarjeno zaščitno maščobno plast kože v povrhnjici zaradi že obstoječe kožne bolezni, npr. atopičnega dermatitisa ali ihtioze (t. i. ribje kože) ipd. Dražeče snovi poškodujejo kožno pregrado in tako prehajajo v kožo, kjer jo nadalje poškodujejo ali pa sprožijo alergično reakcijo. Zato razlikujemo: iritativni kontakntni dermatitis, kjer kožna reakcija nastane že ob prvem stiku z močno dražečo in toksično snovjo, in alergični kontaktni dermatitis, kjer se razvije prava alergična kožna reakcija na predhodno senzibilizirani koži šele ob ponovnem stiku z določeno manj dražečo snovjo pri osebah z dedno nagnjenostjo k alergijskim reakcijam. Ob prvem stiku z določeno manj dražečo snovjo se koža pri osebah z dedno nagnjenostjo k alergijam senzibilizira, kar pomeni, da postane občutljiva za določeno dražečo snov, ki lahko ob vsakem ponovnem stiku povzroči alergično reakcijo.