-
Ob koncu poletja lahko še veliko posadite ali posejete za jesen, zimo ali prihodnjo pomlad. Kjer pa bi sicer pustili prazno gredico, posejte rastline za zeleno gnojenje, kot so bela gorjušica, modra facelija, oljna redkev, ajda, kapucinke ipd.
Omenjene rastline zemljo hitro prekrijejo in zavarujejo pred negativnimi vremenskimi vplivi. Tla rahljajo in zračijo, izboljšujejo strukturo ter jih bogatijo s humusom, te rastline pa lahko uporabite za zastiranje in kompostiranje.
Najprej pa pripravite gredice. Če je plevel na gredici pod nadzorom, jo v poznem poletju pred ponovno setvijo ali sajenjem samo plitvo obdelate z motiko ali zrahljate z vilami. Če ste predhodno vrtnino gnojili s polnim odmerkom sodobnega organskega gnojila v obliki pelet plantella organik ali bio plantella nutrivit univerzal, je gnojenje za jesenske kulture minimalno. Na manjših gredicah, kjer manjka hranil, uporabite priročno pakirano organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za solato in drugo listno zelenjavo. Ob sajenju sadike okrepite s tekočim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt.
Dolgoživost in večno življenje
Človek strašansko rad živi, čeprav je edina vrsta, ki dela samomore in umira v nesmiselnih vojnah, v katerih izgine na tisoče in celo milijone ljudi. V neki francoski anketi so spraševali ljudi, kako dolgo bi želeli živeti. Večina je odgovorila „več kot 100 let“, nekateri so navedli celo 160 let. Pri tem ni bilo razlik po spolu ali starosti.
Minljivost življenja so obžalovali pisatelji in drugi umetniki. Denimo naš Prešeren je napisal pesem Memento mori. Nesmrten ali vsaj dolgo mlad človek je arhetip številnih pravljic in leposlovnih del. Nesmrtna so tudi bitja v religijah, denimo angeli in svetniki, nič manj vragi in Satan ter verne duše. Slika Doriana Graya in Goethejev Faust nista edina dokaza hrepenenja po večnosti. V pravljici Studenec mladosti je stari drvar odkril studenec in po vsakem požirku iz njega se je za nekaj let pomladil. Domov se je vrnil kot mladenič.
Spomin je odvisen od pozabljanja
Če vprašate starejše, kateri duševni procesi jim povzročajo največ preglavic, bodo verjetno odgovorili »spomin«. Nad slabim spominom se najbolj pritožujejo, kvečjemu še nad prepočasnimi reakcijami. Psiholog Michael Ramscar je predstavil teorijo, po kateri so možgani starejših ljudi počasnejši zato, ker vsebujejo preveč informacij in morajo izbirati med njimi. Podobno kot to velja za računalnik s preobiljem informacij, kar pomeni, da ni razlog starost, temveč prepolno skladišče spominov.