-
Nagradno vprašanje se glasi: Katero zaščito vsebuje krema Eucerin AQUAporin?
Vlažilna nega Eucerin AQUAporin ACTIVE z UV-zaščito je inovativen vlažilni izdelek za obraz, ki izboljša koži lastni sistem vlaženja in naredi kožo voljno, gladko in sijočo. Obenem jo zaščiti pred poškodbami zaradi UVB- in UVA-sevanja.
Žametna tekstura kreme Eucerin AQUAporin ACTIVE z zaščitnim faktorjem 25 in UVA-zaščito za vse tipe kože se hitro vpije in zagotavlja intenzivno 24-urno vlaženje kože. Ublaži neprijetno napetost kože in jo naredi gladko in voljno, dovolj visoka zaščita pa učinkovito preprečuje poškodbe kože zaradi UV-sevanja. Krema ne vsebuje dišav in parabenov, občutljiva koža pa jo klinično in dermatološko dokazano dobro prenaša.
-
KRANJ
Društvo upokojencev Kranj je v lanskem letu praznovalo 70. obletnico delovanja. Šteje 2800 članov, ki so dejavni v enajstih sekcijah na športnorekreacijskem kot kulturnem področju. Množično so obiskani pohodniški in planinski izleti, ki potekajo vsak četrtek. Tudi v drugih sekcijah – kolesarski, teniški, kegljaški in plavalni – deluje vsak teden 20 do 30 članov. Redno vadijo tudi v balinarski, smučarski, namiznoteniški, telovadni sekciji in prstometu. Športniki se udeležujejo področnih in državnih tekmovanj, kjer so uspešni. Na letošnji prireditvi Športnik leta upokojenec, ki so se je med drugim udeležili predsednik PZDU Gorenjske Zdravko Malnar in predstavniki MO Kranj, so podelili 39 medalj. (Besedilo in fotografija: Marjana Skinder)
-
Katera je bila prva slovenska (takrat še jugoslovanska) diplomirana medicinska sestra?
Odgovor pošljite do 16. marca na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana in ga označite s pripisom »Miselni oreh«ali pa ga sporočite po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.
Rešitev iz februarske številke: Tradicionalni pustni liki so poleg kurentov še pozvačin, pokači in orači, cerkljanski laufarji, brkinski škoromati, coprnica Uršula, povodni mož Jezerko …
-
Gradovi so lep okras naše dežele. Kateri je na sliki?
Odgovor pošljite do 16. marca na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.
Odgovor iz februarske številke: Na fotografiji je prva slovenska pivska fontana v Žalcu.
Copate prejme: Alojz Trošt, Dol pri Hrastniku.
Čestitamo!
-
Leta 1957 so v Krškem mesarji in peki opravljali pomočniški izpit. V prvi vrsti sedijo mojstri in člani komisije, med tistimi, ki so opravljali izpite, je bila le ena ženska, mesarica Ivanka Pirc, ter tudi Marijan Srovin iz Ljubljane, ki nam je poslal fotografijo.
Fotografija je nastala leta 1958 ob kuharskem tečaju kraških deklet in fantov. Vodila ga je Tončka Kosovel, sestra pesnika Srečka Kosovela, iz Tomaja. Fotografijo hrani Milan Šuc iz Pliskovice (s kravato v prvi vrsti).
-
Slabšanje sluha ni povezano le s starostjo, pač pa imajo težave s sluhom ljudje vseh starosti, v zadnjem času žal vse več mladih. Res pa je največ starostne naglušnosti, saj ima skoraj polovica starejših od 65 let težave s sluhom. Vendar pa jih veliko manj uporablja slušni aparat, ki te težave znatno omili.
Naglušnost močno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da ukrepamo čim prej. Ne gre namreč le za to, da nekdo slabše sliši, pač pa da sliši govorjenje, a povedanega ne razume. Vzrok za to je, da slabše zaznava predvsem zvoke visokih frekvenc, tako ne sliši zvonjenja telefona, presliši budilko, ne sliši ptičjega petja. Dogaja se, da viša glasnost televizijskega in radijskega sprejemnika, saj ne zmore slediti vsebini, v družbi pogosto prosi sogovornika, naj povedano ponovi … Zdaj je že skrajni čas, da o težavah obvesti osebnega zdravnika, ki mu bo napisal napotnico za specialista otorinolaringologa. Naglušnost je namreč težava, ki ne mine, pač pa se z leti le še slabša. Če je vzrok zanjo v sluhovodu ali srednjem ušesu, govorimo o prevodni naglušnosti, saj je okvarjen prevodni in ojačalni del slušnega organa. V nekaterih primerih je mogoče te vrste naglušnosti odpraviti z zdravljenjem ali operacijo.
-
Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼
Kako z življenjem narediti še kaj (že lekt.)
MKZ, 29,95 evra
Dnevnik stanovalca (pod psevdonimom) enega izmed amsterdamskih domov za starejše je zabavno branje, zato ni čudno, da so ga nizozemski bralci izbrali za najboljši roman leta 2016. V njem avtor prepleta trpke resnice staranja s hudomušnimi domislicami skupine starejših, ki so siti životarjenja v domu in si želijo pred »odhodom« še kaj doživeti. Saj kot pravi Hendrik: »Če se ima človek česa veseliti, to krepi tudi veselje do življenja.« Še posebej če prijatelji z razumevanjem in skupnimi močmi, kolikor je le mogoče, uspešno premagujejo starostne tegobe.
-
Naravni rezervat Škocjanski zatok v Kopru (Sermin) je dom številnim pticam, ki jih opazujete skozi line prenovljenih razglednih ploščadi. Občudujete lahko tudi mogočne boškarine, tradicionalno istrsko govedo, pobožate in morda celo zajahate katero od kamarških kobil ali se sprehodite po lepo urejeni krožni poti.
V soboto, 4. marca 2017, pa obiskovalce vabijo na dan odprtih vrat. Že od osme ure dalje boste prebivalce zatoka spoznavali s pomočjo ornitologov, ki vas bodo sprejeli na razgledni terasi centra za obiskovalce (prvo nadstropje). Tu bodo ves dan tudi predstavljali optično opremo.
-
V soboto, 4. marca, se bodo pohodniki že štiriindvajsetič podali na Jurčičevo pot. Start je med 7. in 10. uro zjutraj v starem mestnem jedru Višnje Gore, kjer poravnate startnino (3 evre) in opravite prvo žigosanje pohodnega dnevnika. Med potjo in na cilju bo poskrbljeno za dobro okrepčilo.
Petnajstkilometrska pot se v Višnji Gori začne strmo navkreber mimo Starega gradu grofov Višnjegorskih do Polževega, kjer si lahko ogledate cerkvico sv. Duha. Nato se pot spusti proti Muljavi, na poti bo čas za ogled cerkvice sv. Janez Krstnika. Na Muljavi bo seveda odprta Jurčičeva domačija.
Ni prav, da o vsem odloča le država
V Zvezi društev upokojencev Slovenije imajo precej pripomb k predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v javni obravnavi še do srede marca. Prepričani so, da je bilo besedilo pripravljeno prehitro, zato so nekatere rešitve nepremišljene ali pomanjkljive, zato bi moralo ministrstvo za zdravje upoštevati pripombe in prenovljen predlog ponovno dati v javno obravnavo.
Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, ne želijo kritizirati ali celo rušiti prizadevanj ministrstva, pač pa izboljšati določene rešitve, saj imajo v svojih vrstah številne strokovnjake in obilo znanja ter izkušenj. Predvsem jih moti, da vlada, če že dela reformo zdravstvenega sistema, ni pripravila celotne zakonodaje s področja zdravstva. Potrebovali bomo tudi usklajeno pokojninsko zakonodajo, saj predlog zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi spremembe v zvezi z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi.