Usklajena izhodišča za spremembe na pokojninskem področju
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je danes sprejel predlog usklajenih izhodišč za spremembe na pokojninskem področju, ki jih je pripravila delovna skupina. "Mislim, da je pomembna točka za nadaljnjo krepitev in finančne vzdržnosti ob dostojnosti pokojnin za bodoče generacije," je povedala ministrica za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je usklajena stališča podpisala. "Med drugim zato, ker sporočajo poslancem, da se pokojninske reforme sprejemajo na podlagi soglasja socialnih partnerjev," je pojasnila Lučka Böhm iz ZSSS. Za podpis usklajenih izhodišč je tudi glavni tajnik sindikata Sviz in vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Za nas je bistveno soglasje socialnih partnerjev, ki je eksplicitno zapisano. Kar pomeni, da bi zaposleni in v njihovem imenu sindikati lahko imeli nadzor nad oblikovanjem pokojninskih sprememb," je dejal.
-
Bela krajina je (med drugim) znana po belih brezah, belem platnu, iz katerega so narejene noše, in črni človeški ribici. Prav res pa obstaja tudi črni močeril, podvrsta človeške ribice, ki so ga do zdaj našli le na treh lokacijah v okolici Črnomlja. Večina nas je gotovo obiskala Postojnsko jamo in vsaj enkrat v življenju videla belo človeško ribico. Koliko med nami pa se lahko pohvali, da je videlo tudi črno?
V primerjavi z bolj znano belo človeško ribico ima črna krajše noge, bolj zaobljeno glavo, več vretenc v hrbtenici trupa in dokaj dobro razvite oči, opazijo se kot drobni črni piki, obrobljeni z belim tankim obročem. Seveda pa je njena posebnost temno pigmentirana koža, ki je pravzaprav bolj temno vijoličasta kot črna. Ker s svojim temnim telesom in rdečimi škrgami spominja na črne parklje z rdečim jezikom, je biolog prof. dr. Boris Sket črnemu močerilu nadel strokovno ime Proteus anguinus parkelj. Enako kot beli tudi črni močerili lahko živijo celo do 100 let. Ker živijo na zelo omejenem prostoru, pa so črni močerili veliko bolj ogroženi zaradi onesnaževanja okolja.
-
Da bo vročina manj obremenjujoča
Visoke temperature lahko poslabšajo zdravstveno stanje kroničnih bolnikov in starejših ljudi, opozarjajo zdravniki. Bolj ogroženi so tisti, ki jemljejo zdravila za nižanje krvnega tlaka ali odvajanje vode. Večja izguba tekočine zaradi znojenja namreč poveča učinkovitost zdravil za nižanje krvnega tlaka. Z dodatno uporabo zdravil za odvajanje vode pa lahko povzročimo prekomerno izsušenost telesa. Zato koristi, da si poleti vsak dan merimo krvni tlak sede in stoje ter da se vsak dan tehtamo. Ob večjih spremembah se posvetujemo s svojim zdravnikom.
-
Nedeljski koncerti ljubljanskih godb
Ljubljanski pihalni orkestri že šesto leto poživljajo mestno dogajanje z nedeljskimi promenadnimi koncerti. Vse nedelje (do 24. septembra) Pihalni orkester Litostroj, Pihalni orkester Bežigrad, Godba ljubljanskih veteranov (na fotografiji), Pihalni orkester Vič in Papirniški pihalni orkester Vevče izmenoma igrajo ob 11. uri v Tivoliju pred tivolskim gradom. Prav tu so pred mnogimi leti godbeniki že razveseljevali meščane s koncerti na ljubljanski promenadi. (M. P., fotografija: Anton Zupanc)
-
Večnamenska vlažilna krema z naravnim kokosovim oljem naredi kožo mehko, gladko, čvrsto in osveženo. Je lahkotna in nemastna ter primerna za vse tipe kože.
Med tistimi, ki boste odgovorili na vprašanje, katero olje vsebuje vlažilna krema, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki pošljite do 5. avgusta na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
Na seznamu redkih in ogroženih vrst pri nas je tudi človeška ribica, imenovana močeril ali proteus (Proteus anguinus). Že dolgo ni bilo v javnosti o njej toliko govora kot zadnje leto. Kako tudi ne, saj je ena od samičk v Postojnski jami poskrbela za številen zarod, kar je razburkalo domačo in svetovno javnost.
Bledo kačasto bitjece že od 17. stoletja, ko so se pojavili prvi zapis o njem, vzbuja radovednost ljubiteljskih botanikov ter učenih znanstvenikov. Omenjal ga je že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Slišal je namreč zgodbo o jami med Vrhniko in Logatcem, v kateri ždi zmaj in vsake toliko izbruha vodo iz izvira, ko se je nabere preveč. Z naraslo vodo naj bi prišli na površje tudi zmajevi mladiči, po opisu kmeta je bil eden izmed njih »pičlo ped dolg in podoben kuščarju …«.
-
Kaj pričakujejo v domovih?
Institucionalna oskrba je v Sloveniji dobro urejena, kar nam priznavajo tudi v tujini. Domovi starejših občanov tudi drugim krajanom ponujajo določene storitve, na primer začasne nastanitve, dnevno varstvo v dnevnih centrih, pomoč na domu, razvoze kosil … Stanovalcem zagotavljajo kakovostno bivanje, opažajo pa, da je vedno manj tistih, ki lahko sami krijejo potrebno oskrbo, kar je skrb vzbujajoče, omenjata sogovornika.
Zoran Hoblaj, direktor DSO Rakičan: »V zakonu o dolgotrajni oskrbi bi morali urediti predvsem košarico storitev, ki jih bo zakon financiral, ne pa da razpravljamo o tem, koliko denarja imamo na voljo. Sprejemati zakon, ki ne bi imel rešitve za financiranje storitev iz blagajne za dolgotrajno oskrbo, je nesmiselno. Uporabnik pri nas krije približno 75 odstotkov storitev iz lastnega žepa, le 25 odstotkov storitev se pokriva iz javnih sredstev. V Evropi pa so te številke obrnjene. In če primerjamo ekonomsko ceno v domovih ter ceno v bolnišnici, ki za isto osebo dobi do osemkrat več, kot dobimo domovi, ali pa ceno dnevne oskrbe zapornika, pridemo do zaključka, da je nekaj pri nas hudo narobe. Namesto da bi nadgradili dobro delujočo oskrbo starejših in jo podkrepili s finančnimi rešitvami, postavljamo sistem, ki vse obrača na glavo, uvaja birokracijo in nima odgovorov, kaj bo posameznik dobil financirano iz sistema dolgotrajne oskrbe in na kakšen način.«
Osebe z demenco vabljene na konferenco
Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija letos praznuje 20. obletnico delovanja. Praznovanje bo sovpadalo z mednarodno konferenco o demenci – ASK 2017, ki bo 20. in 21. oktobra 2017 v Termah Čatež.
Na konferenci, deveti po vrsti, bodo sodelovali strokovnjaki in laiki z vseh področij, ki so povezana z demenco: nevrologi, psihiatri, družinski zdravniki, psihologi, socialni delavci, raziskovalci, predstavniki politike, državnih institucij, domov za starejše, nevladnih organizacij in druge. Vodilni svetovni in domači strokovnjaki bodo predstavili vrsto novosti na področju obravnave oseb z demenco, raziskav in znanstvenih dosežkov ter dobrih praks.Udeleženci pa si bodo ob tem lahko ogledali še gledališko predstavo Kje sem ostala?, ki raziskuje odnos ob razvoju demence skozi osebno in družbeno perspektivo.
Strankin predlog pokojninske reforme
Po mnenju stranke Nova Slovenija nujno potrebujemo reformo pokojninskega sistema – ki pa mora sovpadati z zdravstveno reformo in reformama javnega sektorja ter davkov in prispevkov. Pripravili so svoj predlog prenove pokojninskega sistema in ga predstavili na javni tribuni.
Kot je povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, sedanji pokojninski sistem že kratkoročno ni vzdržen, poleg tega razslojuje družbo, saj mnogi upokojenci ne prejemajo dostojnih pokojnin. Prav tako ni primerno, da država za pokojninsko blagajno prispeva več kot milijardo evrov iz državnega proračuna. Njihov predlog predvideva sistem s tremi pokojninskimi stebri. V prvega, ki bi bil obvezen, bi vsi zavarovanci vplačevali enako vsoto in sicer 150 evrov. Tudi drugi steber bi bil obvezen, vanj bi zavarovanci vplačevali po 6 odstotkov bruto plače, ta denar pa bi se plemenitil v izbranih naložbah. Sodelovanje v tretjem stebru pa bi bilo prostovoljno, zavarovanci bi po želji izbrali tako znesek kot zavarovalno-finančno institucijo. Reformo so pripravili ob predpostavki, da bi se ljudje upokojevali pri 65-tih letih s 40 leti pokojninske dobe. Najnižja izplačana pokojnina pa bi znašala toliko, kot je določen znesek za prag revščine, trenutno je to 617 evrov.
Dileme ob sprejemih na varovani oddelek
V okviru državnega preventivnega mehanizma, ki deluje pri uradu varuhinje človekovih pravic, so lani opravili 80 obiskov policijskih postaj, zavodov za prestajanje kazni, domov za starejše občane in posebnih socialnovarstvenih zavodov, zavodov s področja vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, psihiatričnih bolnišnic ter centra oziroma vstopno-sprejemnega centra za tujce. Ob obiskih preverjajo pravne podlage za sprejem v institucijo, bivalne razmere in obravnavo oseb, ki jim je odvzeta prostost.
