Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odpira vrata največja kulinarična tržnica na prostem: Odprta kuhna. V peti sezoni, ki se prične ravno danes, bo sodelovalo več kot 75 ponudnikov jedi za vse želje in okuse. 

 Kulinarične priboljške, malico, kosilo ali večerjo z vrhunskimi vini ali drugimi pijačami si lahko privoščite vsak petek od 9. do 21. ure,  od junija do septembra pa celo do 22. ure.  Kakovost ponudbe, ki kombinira izjemne kulinarične kreacije in vrhunsko pripravljene klasike ulične prehrane iz sezone v sezono privablja več obiskovalcev, domačinov pa tudi turistov. Pridete, izberete kar želite, plačate, pojeste kar na stopnicah ali ob kateri redko praznih miz - in se imate dobro ...

 Slovenski zobozdravniki ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, 20. marcu, sporočajo, da je ustno zdravje bistvenega pomena za splošno zdravje, pa tudi temeljna človekova pravica in dolžnost. Slabo ustno zdravje je pomemben dejavnik tveganja za razvoj najbolj razširjenih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni, rak  in druge. Poleg skrbnega čiščenja zob so redni zobozdravniški pregledi najboljša naložba, da bomo ohranili zobe in zdrava usta do starosti.

Pri nas je rak ustne votline po pogostosti na 8. mestu, vsako na novo zboli 250 bolnikov z rakom ustne votline in žrela, kar 80 odstotkov jih odkrijejo v zobnih ambulantah. Zato Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKCL in Centrom za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike tudi letos pripravlja akciji »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje«.

Ob evropskem dnevu žil, 18. marcu, zdravniki ter člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarjajo na pomen zdravega ožilja. Letos je poudarek na zgodnjem prepoznavanju motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni. Nanjo morajo biti posebej pozorni tisti, ki že imajo prisotne dejavnike tveganja za aterosklerozo, še zlasti pa sladkorni bolniki, saj pri njih bolezen poteka hitreje.

Spremembe na žilah bolj kot drugi dejavniki, denimo povišan krvni tlak ali holesterol, pripomorejo k oceni tveganja za srčno žilne bolezni. Žile se res starajo enako kot vse telo, a če se starajo prehitro, imamo lahko težave. Zlasti kadilci, ljudje s previsokim krvnim tlakom, povišano vrednostjo »škodljivega« LDL holesterola v krvi, s previsoko telesno težo, premalo fizično aktivni ljudje ter tisti z ledvičnim popuščanjem so v nevarnosti, da pride do periferne arterijske bolezni oziroma zoženja žil. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo v družini srčno žilne bolezni in ljudje po 65 letu, še posebej moški. 

 Ta konec tedna, 17. in 18. marca, bo v  Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani spet zelo živahno. Svoja vrata odpira vrata enajsti mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Na njem bo sodelovalo več kot 130 zbiralcev in trgovcev iz 15 držav, od Slovenije, Avstrije, Belgije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, do Hrvaške, Madžarske, Italije, Litve, Črne Gore, Makedonije in Srbije.

Obiskovalci bodo lahko kupovali in izmenjevali razglednice, znamke, bankovce in kovance, stripe, stare knjige in tiske, fosile, minerale, militarijo, nakit, gramofonske plošče in telefonske kartice, figurice ter druge drobne predmete.

 V središču Dunaja se v bivšem protiletalskem stolpu iz 2. svetovne vojne nahaja Hiša morja. Ponaša se z največjim morskim akvarijem v Avstriji, skozi katerega so zgradili desetmetrski stekleni predor, v katerem lahko obiskovalci podvodni svet opazujejo z vseh zornih kotov. Poleg morskih prebivalcev si lahko obiskovalci na 5.000 kvadratnih metrih površine v 11 nadstropjih ogledajo kar 10.000 živali – od želv, skatov, krokodilov, kuščarjev vseh vrst, kač ter opic do ptic, netopirjev in mrčesa. Posebej zanimivi pa so morski konjički.

Nadškofijska karitas Maribor s podjetjem Gorenje Surovina začenja akcijo zbiranja odpadnih surovin, ves izkupiček pa bo namenjen ljudem v stiski.

Pet tednov bodo vsak petek in soboto v humanitarnem skladišču na Ljubljanski 23 v Mariboru postavljeni posebni zabojniki, v katerih bodo zbirali odpadni papir (časopisni papir, revije, reklame, karton, stare knjige, kataloge), male gospodinjske aparate, tehnične predmete (računalnike, tiskalnike in telefonske aparate) in baterije. Vabijo vse občane, da prinesejo papir in predmete, ki jih ne potrebujejo več in bi jih sicer odvrgli v smeti in pomagajo zbirati denar za dober namen. 

 Debelost je velik dejavnik tveganja za razvoj bolezni ledvic, skupaj opozarjajo člani Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, Slovenskega nefrološkega društva in Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji ob današnjem svetovnem dnevu ledvic.

Večja je verjetnost, da za kronično ledvično boleznijo zbolijo ljudje s povišano telesno težo, še posebej če so sladkorni bolniki ali imajo visok krvni tlak. Maščoba, ki se nabira v telesu, preobremenjuje ledvice, ki zato začnejo pešati, ali pa ledvična okvara nastane, ker debelost povzroči zvišanje krvnega tlaka ali sladkorno bolezen, kar okvari ledvice. Pomembna je preventiva, saj je kronično ledvično bolezen značilno, da posameznik dolgo nima posebnih težav. Ko pa se pojavi povišan krvni tlak, se zmanjša količina urina, ki se tudi peni, so ledvice že zelo bolne. Po cenah naj bi imelo pri  nas vsaj deset odstotkov ljudi kronično ledvično bolezen, ki pa je pogosto še neodkrita.

Društvo salamarjev Sevnica prireja že 56. Salamiado, mednarodno prireditev s pokušino domačih salam in z zabavno kulturnim programom. Potekala bo na dan »40 mučenikov«, v petek, 10. marca, od 15. ure dalje v gostilni Vrtovšek v Sevnici in nanjo imajo po tradiciji vstop samo moški. Za udeležence bodo pripravili zabavne igre (met preste, ugotavljanje teže salame velikanke), izbrali bodo največjega mučenika med možmi in nagradili najmlajšega (polnoletnega) salamarja. Ob tem bodo dobro jedli in pili, seveda pa bodo razglasili najboljše, najlepše, največje in sploh … salame slovenskih pridelovalcev ter zmagovalce mednarodnega ocenjevanja, ki se ga udeležujejo salamarji iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Hrvaške in Avstrije.

 Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki se lahko pohvali s številnimi naravnimi rastišči enega od prvih znanilcev pomladi, zvončka. Pravzaprav gre le za sorto navadni mali zvonček (Galanthus nivalis) v številnih različicah, saj se zvončki med sabo razlikujejo po obliki in številu cvetov, po velikosti, obliki, številu in obarvanosti zunanjih in notranjih listov in še po marsičem.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani zvončkom že desetletja posveča posebno pozornost dr. Jože Bavcon in ni naključje, da je ta drobna cvetica dobila svoj večdnevni festival, ki letos poteka od 3. do 5. marca v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15 v Ljubljani. To je priložnost, da spoznamo, kako se posamezni cvetovi razlikujejo med sabo, v stekleni hiški sredi vrta  pa so na ogled prav posebni  - klekljani -  zvončki.

Po slovenski pokojninski zakonodaji nihče, ki je polno zaposlen, ima status samostojnega podjetnika ali opravlja poslovodno funkcijo v gospodarski družbi, ne more hkrati prejemati pokojnine. Vendar je med upokojenci veliko takih, ki še želijo delati za plačilo ali pa morajo zaradi nizkih pokojnin še vedno delati. Možnosti za dodatni zaslužek je več, vendar pod določenimi pogoji, saj različne oblike dela različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine oziroma na njeno višino.

Upokojenec, ki prejema starostno, predčasno ali vdovsko pokojnino, se lahko odloči, da se bo ponovno zaposlil. Temu v strokovnih krogih rečejo »reaktivacija«. V času, ko dobiva plačo, mu pokojnina miruje. Lahko pa se zaposli le za polovični ali krajši delovni čas, v tem primeru pa prejema sorazmerni del pokojnine (delna pokojnina). Ta se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine. Kdor se vključi v obvezno zavarovanje le za dve uri na dan ali 10 ur tedensko oziroma za četrtino polnega delovnega časa, prejema 75 odstotkov pokojnine, če dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko, prejema 50 odstotkov itd. To možnost imajo tudi samozaposleni, družbeniki in kmetje, ne pa tudi prejemniki invalidske pokojnine.